Novi kaseti za cicibane in njihove starše
»Cicibanovi abecedi«, racunalniškemu programu za spectrum, ki je doživel kar
precej kritik, sta se prejšnji mesec pridružili še dve kaseti Davorja Bonacica,
ki ju je založila Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije v nakladi po
2.500 primerkov. Da je do tega sploh prišlo, gre zahvala predvsem ockom in
mamicam, ki so v slabem mesecu dni po izidu »cicibanove abecede« in »angleškega
slovarcka« pokupili vec kot polovico naklade. Zato tudi kaseti »Ciciban šteje«
in »Ciciban racuna« za založnika nista predstavljali prevelikega rizika.
Davor Bonacic, predavatelj Tehnicne fakultete v Mariboru, se je tokrat precej
bolj potrudil kot pri prvi kaseti in se prilagodil domišljijskemu svetu otroka.
Sam je na tiskovni konferenci ob predstavitvi kaset dejal, da so programcke
otroci, ki jim jih je posredoval, dobro sprejeli. Daje to res, sem se lahko
preprical tudi sam, ko sem jih pokazal nadobudnežem iz lastnega okolja. Predvsem
velja to za prvo kaseto »Ciciban šteje«.
Program je namenjen otrokom od petih do osmih let, a tisti starejši se ga kaj
kmalu navelicajo, ker so se šteti že davno naucili, zbiranje zvezdic, cebelic in
polžkov pa kmalu postane dolgocasno, kljub izvrstni grafiki.
Na zaslonu se najprej pojavi številka in otrok mora toliko casa pritiskati
katerokoli tipko, da se na ekranu pojavi ustrezno število žabic, mišk, cebelic,
rožic, ptickov, jabolk, rib, metuljev, cvetov ali zvezdic. Potem mora pritisniti
še na tipko »space« in ce število predmetov na zaslonu ustreza številki, ki se
je pokazala na zacetku, se na desni strani izpiše zvezdica, ce pa je naredil
napako, dobi na drugi strani zaslona piko. Za deset pravilnih odgovorov si
prisluži nakljucno izbrano pesmico in cebelico. Igra in uci se lahko toliko
casa, dokler se ne nevelica in postopek se vedno desetkrat ponovi. Potem se ob
zvezdici in cebelici zacno pojavljati polžki. Torej polžek za stotice, cebelice
za desetice in zvezdice za enice. Zagotovo se bo vsak prej navelical pritiskati
»radirke«, preden bo zmanjkalo polžkov... Žal nismo imeli dovolj casa, da bi
lahko preverili, koliko casa rabi »sredincek« za ucenje seštevanja do devet.
Ko se ciciban nauci seštevanja in želimo,da bi se še naprej igral s števili,mu
preprosto obrnemo kaseto in naložimo drug program, ki je precej bolj privlacen
in »živahen« kot prvi. Na zaslonu se prikaže pest in iztegne doloceno število
prstov, kar precej spominja na znano igro moro, ki jo goje mediteranski narodi.
trok mora potem pritisniti na pravilno številko na tipkovnici, sicer dobi piko.
Devet pik pa pomeni, da ga bo racunalnik »poslal« sam v »nižji razred«, kjer se
na zaslonu pokaže doloceno število predmetov in ustrezna številka. Zopet mora
malcek pritisniti pravo številko, ce želi dobiti zvezdice, cebelice in polžke.
Skratka programi na tej kaseti so za malcke privlacni,a le za tiste,ki še niso
pregloboko pokukali v šolske klopi.
Nekaj vec preglavic smo imeli z drugo kaseto, ki nosi naslov »Ciciban racuna«.
Šele tretjic nam je uspelo naložiti program na strani »A« v racunalnik. Težave z
nalaganjem programa pa je imel tudi avtor na demonstraciji. Je pa zato bilo
kasneje vec veselja med nadobudneži pred ekranom, na katerem so se pojavile tri
miške in dve cebelici in so potem, ko so odtipkali pravilen odgovor, zaslišali
takoj eno izmed dvajset nakljucno izbranih pesmic. Tudi drugi programi so dokaj
posreceni in z njimi se lahko zamotijo celo pionirji, saj je moc izbirati med
vec težavnostnimi stopnjami in seštevati ter odštevati od 2 do 99.
Avtor Bonacic je za vsak program porabil nekaj mesecev, in ceprav so že na
predstavitvi padali ocitki, zakaj niso programi »krajši«, lahko recemo, da so
rezultati njegovega dela dobri.
Kajpak je prve kasete s programi poslal v Anglijo, kjer je dobil pozitivne
reference »Sinclair Research« in pa firme »Oasis Software«, ki meni, da so
programi dovolj zanimivi, da jih lahko posreduje angleškemu založniku, ki se
bavi izkljucno z izdajanjem izobraževalnih programov.
Na tiskovni konferenci ob izidu kaset smo zvedeli, da ZOTKS že pripravlja novo
kaseto, tokrat za Commodore 64, namenjeno zlasti društvom in drugim uporabnikom,
ki potrebujejo ucinkovit program za shranjevanje raznih podatkov! Na vprašanje,
zakaj ne založijo še kakšne didakticne kasete, pa je Gorazd Marincek, sekretar
ZOTKS pojasnil, da so pred casom poslali ponudbo za tako kaseto na 1.000
osnovnih in srednjih šol ter dobili reci in piši le nekaj narocilnic za skupno
10 kaset! Zato se raje odlocajo za »neznanega kupca«, saj je uspeh skoraj
zagotovljen, kajti tržišce še ni zasiceno.
Žal pa delujejo vsi založniki neusklajeno in tako se na trgu že pojavljajo
kasete s skoraj enako vsebino. To pa se lahko založnikom kaj kmalu mašcuje, saj
bodo tudi kupci postali bolj previdni pri nakupu in se ne bodo vec zadovoljili z
lepo ovojnico in »mackom v žaklju«.
MAČKI RAČUNAJO DRUGAČE
Čeprav je tudi pri njih 1 + 1 = 3
CICIBAN RAČUNAAvtor: Davor Bonačič.
Izdala in zalozila ZOTKS.
Prav pridni so pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Vsak
mesec porinejo na police naših knjigarn kakšno kaseto ali knjigo za hišni
računalnik. Davor Bonačič je, vsaj po njegovem delu sodeč, postal že pravi
hišni programer. Njegovi programi se vrstijo, kot bi delal na normo. Tokrat vam
bomo predstavili kaseto, ki bo vašega malčka za 800 din popeljala v svet plusov
in minusov.
Program je sestavljen iz dveh delov. Prvi bo mladega učenjaka naučil
sestevati in odštevati od nič do devet. Pri računanju si bo pomagal s
sličicami. V drugem delu si bo lahko sam nastavil število največje možne vsote
in vadil računanje brez prenosa na mesto desetic ali s prenosom.
Računalnik je tako neizprosen kot v programu Ciciban šteje, vsako napako
kaznuje z rdečo piko. Vsak pravilen odgovor pa nagradi z zvezdico, s čebelico
in polžkom po desetiškem sistemu. Ciciban se bo na novi program zelo hitro
privadil, če se je seveda tudi šteti učil po metodi Bonačič. še opozorilo:
cicibanu najstrože prepovedati pritisk na tipko BREAK. Starši lahko poskusijo
brez navzočnosti otrok.
V uvodu smo pisali o dveh delih programa. Zelo zajetna sta, celih 48 K
računalnikovega pomnilnika zasede vsak posebej. Dolgi programi pa lahko
pomenijo dvoje: ali so zelo dobri (izkoriščajo možnosti stroja) ali pa so s
programerskega stališča slabo napisani. Bodimo malo bolj praktični. Dolgi
programi (nad 16 K) niso uporabni za spectrume, ki so jih prodajali v
Jugoslaviji. Pa tudi več možnosti je za napake pri včitavanju, saj vemo, da je
največ problemov prav zaradi slabih oziroma neprimernih kasetofonov. Primer: za
to, da vpišemo v računalnik 48 K dolg program, potrebujemo približno 4 minute.
Če se nam pri vpisovanju prikaže osovraženi napis "R Tape loading error", je
treba čakati še štiri minute. Kako dolge so te minute, pa najbolje vedo
neučakani otroci in avtor, ki se mu je na predstavitvi programov zgodila prav
takšna nevšečnost. Goste je bilo treba zabavati dvakrat po štiri minute.
Oba programa na kaseti Ciciban računa sta dolga 48 K, ker je avtor pri
programiranju uporabil program White Lightning. Večino pomnilnika zasedajo
sličice in pesmice, ki jih poznamo že iz programa Ciciban šteje, nekaj manj
prostora vzame uporabljeni Oasisov program. Skoraj zanemarljivo malo pa tisti
del programa, ki uči vedeža računati. Poglejte zlomka. Zakaj drugi del programa
s seboj vozi sličice, ko jih pa ne riše? Nerodnost. Pomislite najprej, kako bi
lahko na zaslon spravili 99 ptičkov, ki ste jih videli v prvem delu ...
Po nanizanih podatkih se samo po sebi ponuja: ali ne bi bilo z malo truda
mogoče vsega, kar smo kupili na dveh kasetah in uporabljamo v štirih programih,
spraviti na eno kaseto ali celo v en sam program? Morda bi se morali odreči
kakšni pesmici, vendar recimo bobu bob: še kako mogoce bi bilo.
Morda je predstavitev nekoliko (a ne usodno) pomanjkljiva, saj se nismo
ukvarjali s pedagoško in vzgojno vrednostjo programa. Programov tudi nismo
preskusili na cicibanih. Upamo pa, da se bodo oglasili pedagogi in starši ter
povedali svoje mnenje o programih, namenjenih najmlajšim.