DOBRO JUTRO PROGRAMIRANJE, Avtor: Damir Muraja, Založnik: Suzy Soft, Zagreb,
1985. Cena: 990 din..
Poleg programov Ali Baba in Vroče počitnice, ki smo ju ocenili v lanski
novembrski številki, je založba Suzy iz Zagreba izdala kaseto za ZX spectrum z
naslovom Dobro jutro programiranje, namenjeno vsem, ki bi se radi naučili
pisati programe za svojega ljubljenčka. Tako so se pridružili splošnemu boju
za računalnisko opismenjevanje, ki traja v naših revijah in knjigah ter na
računalniških kasetah že dobri dve leti. Na kaseti, ki je izšla v slovenščini
in hrvaščini, je pet programov, napisanih v basicu.
Po besedah založnika "lahko razumljivo so napisani, noben program na kaseti ni
z ničemer zaščiten, zato zelo lahko pogledate kako izgleda"... Vsi programi so
igre, kar je za povprečnega mladega uporabnika računalnika po poplavi popolnoma
neuporabnih megalistingov v nekaterih naših knjigah pravo olajšanje. Ker so
vse igre napisane v basicu, so seveda počasne in po kvaliteti grafike niti
slučajno ne dosegajo tujih iger, ki jih lahko skorajda zastonj kupite pri naši
piratski verigi. Vendar je upati, da se bodo tudi najbolj zagriženi uporabniki
igralnih palic nekoč naveličali vedno istih scenarijev, zvokov in škratov in
bodo hoteli kaj tudi sami narediti. Tega se zaveda tudi založnik, ki v svojem
slogu pristavlja: "Morda bodo pripombe, da te igre ne morejo enakopravno
konkurirati profesionalnim igram. Odigrajte jih in videli boste, da to, ker so
napisane v basicu, ter to, da nimajo vrhunske grafike, niti malo ne zmanjšuje
njihove zanimivosti."
Globoko zajemimo sapo in poglejmo, kaj je na kaseti!
CIK CAK: Igra je dokaj nezanimiva, saj je v njej računalnik le igralna
tabla, na kateri igrata dva igralca. Avtor bi lahko vključil v program tudi
možnost, da igramo z računalnikom. Težko je verjeti, da bo kakšen nadobuden
bodoči programer povabil prijatelja, da bi se skupaj igrala nezanimivo in
počasno igro; raje bosta šla kam na fliperje ali pa k sosedu, ki ima C-64.
KRIVUDAVI (ZAVITI): "Arkadna" igra, pri kateri mora igralec pobrati številke
od 0 do 9. Pri tem ga ovirajo "zvezdice in oblaki". Avtor v navodilih dodaja:
"Če pa naleti na oblak ali pa na številko, ki jo je že pobral, pa bo izletel v
enem od štirih smeri, kar je odvisno od slučajnosti."
PAR NEPAR: Še ena inačica hanojskih stolpičev, le da tudi tu računalnik žal
ne razmišlja in se igro lahko igra le en igralec. Ce se je avtor že trudil, da
bi se kupci te kasete naučili pisati igre v basicu (čeprav mislim, da bi jih
lahko naučil še česa drugega in bi bili lahko na kaseti tudi kakšni resni
programi), potem bi moral vsaj napisati igre, v katerih je računalnik soigralec
z lastno "inteligenco", ne pa le igralni pripomoček.
PODMORNICE: To je edini omembe vreden program na kaseti, kljub temu pa bo
vecina mladcev še vedno potapljala ladjice pod klopjo med poukom, ko s seboj
gotovo ne bodo imeli računalnika. Program je lepo grafično opremljen, z njim
pa bodo zadovoljni tudi ne preveč pikolovski slavisti. Škoda je le, da igra ni
popolnoma taka, kot smo je navajeni iz otroških let.
POREZ (DAVEK): Igra, v kateri iz vrste zaporednih celih števil jemljemo po
eno stevilo, računalnik pa vzame vsa števila, ki to število delijo. Če število
ni deljivo z nobenim od tistih, ki so se ostala na seznamu, ga ne smemo vzeti.
Vsa taka števila na koncu pobere spectrum. Nezanimiva in programersko
nezahtevna igra, ki po vsej vejetnosti ne bi bila objavljena niti v naši
pokojni programski prilogi.
Kaj torej reči na koncu? Kot smo žal že vajeni, se jugoslovanskim
proizvajaicem ne zdi vredno, da bi se malo bolj potrudili in dali tekste v
prevod komu, ki se na to spozna. Če se jim za to zdi škoda časa in denarja,
naj programe raje pustijo v izvirniku, saj je ta včasih mnogo bolj razumljiv
kot njihova novoslovenščina. Da ne bi kdo rekel, da pretiravam sem naredil
slovnično statistiko, ki je prav porazna: ob najboljšem razpoloženju je
pravilnih le 40% vseh stavkov v navodilih in spremnih besedilih, če pa bi se
nadnje spravilo jezikovno razsodišče, bi verjetno kaj malo ostalo tako, kot je.
Druga napaka kasete je, da je letnica vsaj za dve številki previsoka. Ko se je
v Jugoslaviji začela manija računalništva, bi bila podobna izdaja dobrodošla.
Zdaj (kot žal tudi druge stvari pri nas) caplja za časom. Se je pa spet enkrat
pokazalo, da "trka u tem, gdo bo izdao čimveč kazet za računaljnike čedalje
traja" ... Vso srečo!
Moj Mikro, Marec 1986, Matevž Kmet
Moj Mikro, November 1985
Trend
