Sinclair ZX SPECTRUM

Originalna navodila


                 S E S T A V L J A N K A

VSEBINA

-------------------------
A stran
-------------------------
SEST - program Sestavljenka 1
KOCKE.TO - tabela slike
OTROKA.LI4 - liki
PUPI.LI4 - liki
MUCA.LS5 - liki sestavljank
VLAK.LS5
SMRKCA.LS5
VEVER.LS5
MEDO.LS5
SMRK.LS10
AVTO.LS10
ZMAJ.LS10
VEVER.LS10
-------------------------
B stran
-------------------------
SEST2 - program Sestavljenka 2
PROMET.T10 - tabela slik
FOTORO.L15 - liki
FOTORO.T10 - tabela slik
MUCA.LS12 - liki sestavljank
MEDO.LS12
VLAK.LA14
SMRK.LS20
ZMAJ.LS22
ELIS - program za risanje in izdelavo likov
PROMET.LI4 - liki
KOCKE.LI4 - liki

                                SESTAVLJANKA

Sestavljanka  1  je  program za  sestavljanje slik  na zaslonu  računalnika. Je
didaktična igra,  namenjena otrokom  od štirih  do osmih  let. Razvija otrokovo
kreativnost  in  domišljijo, obenem  pa  bo otrok  ob  njej spoznal  na  način,
primeren svoji  starosti osnove  grafičnega načrtovanja  z računalnikom,  ki je
dandanes nepogrešljiv pripomoček  pri načrtovanju letal,  avtomobilov, tiskanih
vezij v elektrotehniki in še kje.

Igra bo ugajala deklicam in dečkom, saj lahko otrok izbira med množico  otroški
domišljiji prilagojenih likov za sestavljanje slik iz vsakdanjega življenja  pa
tudi avtomobilov, punčk s celotno garderobo oblek, ali pa sestavljank (puzzles)
slik iz otroškega sveta, živali, pravljic in junakov risank.

Sestavljene slike je mogoče na enostaven način shraniti na prazno kaseto in jih
kadarkoli spet prikazati na zaslon računalnika.

S sestavljanko 1 se lahko prične igrati  otrok, ki še ne pozna črk ali  številk
in mu  je to  prvi stik  z računalnikom,  šolarji, ki  znajo računalnik že sami
uporabljati, pa bodo raje segli po programu sestavljanka 2 na drugi kaseti,  ki
bo zahtevnejšim  nudil več  možnosti: ob  množici novih  likov ter  kar desetih
slikah naenkrat v  spominu računalnika bodo  lahko zase ali  za mlajšega bratca
tudi sami risali in  barvali nove like ali  slike, ali pa spremljali  že gotove
like za sestavljanke 1 ali 2.

                                    NAVODILA

SESTAVLJANJE SLIKE

Sliko na  zaslonu sestavljamo  iz množice  pravokotnih sličic-grafičnih  likov.
Naenkrat imamo  lahko v  računalniku le  en niz  likov. Vsak  niz likov vsebuje
skupino sličic (likov)  iz določenega področja.  Če imamo v  računalniku n. pr.
niz likov za igro oblačenje pup, bomo v njem našli slike pup in njihovih oblek.
V začetku, ko program  sestavljanka 1 naložimo s  kasete v računalnik z  ukazom
"LOAD", je  v računalniku  že niz  likov s  kar najbolj  splošnimi elementi, iz
katerih  je  mogoče  sestaviti  sliko  približno  tako  kot  iz  kock.  Otroška
domišljija  bo  iz njih  sestavila  hišo, pokrajino  pa  tudi avto,  obraz  ali
cvetlico.

Če  želimo  spremeniti igro  -  sestavljati slike  iz  drugačnih likov,  moramo
namesto likov, ki so že v  računalniku, naložiti s kasete drug niz  likov (glej
NALAGANJE S  TRAKU).  Like  iz posameznega  niza izbiramo  po njihovih  oznakah 
- simbolih, ki jih vidimo ob spodnjem delu zaslona naenkrat 16. Običajno so  to
pomanjšane slike pravih likov, pri  sestavljankah pa so to številke  ali barve,
ki  vsaka  pomenijo  drug del  slike, ki  jo sestavljamo.  Pri nizih  likov, ki
vsebujejo več  kot 16  likov, lahko  vidimo vse  njihove simbole  tako, da  jih
premikamo v levo ali desno.

PREMIKANJE PO ZASLONU

Utripajoči kvadrat  na zaslonu  (kurzor) označuje  mesto, kjer  se nahajamo.  S
kurzorjem lahko potujemo po vsem zaslonu, predstavljamo si, da je to  podaljšek
naše  roke;  z  njim izbiramo  like v  vrsti simbolov,  primemo, premaknemo  in
izpustimo izbrani lik. Ko pridemo s kurzorjem v vrsto simbolov, prične utripati
celotni simbol, ki smo ga izbrali. Pomik v levo in desno tedaj premakne celotno
vrsto simbolov.

Pomen tipk:
    - osem tipk okoli tipke S pomakne kurzor v vseh osem smeri za eno mesto,
    - V, B, N pomaknejo kurzor povsem navzdol (v vrsto simbolov),
    - R, T, Y pomaknejo kurzor navzgor na prejšnje mesto, kjer smo prijeli ali
      izpustili lik (v začetku v zgornji levi kot),
    - S prime ali izpusti lik pod kurzorjem.

Otrok naj se najprej navadi pomikati kurzor v vseh smereh po zaslonu. V začetku
naj uporablja le osem  tipk okoli tipke S  (najprej le smeri gor,  dol, levo in
desno, kasneje še diagonalno) .  Ostale tipke za pomik povsem  navzdol naenkrat
in za  pomik na  prejšnje mesto  naj prične  uporabljati šele,  ko bo izbiro in
postavljanje  likov  povsem  obvladal.  Ne pozabimo,  da  se  v  vrsti simbolov
navidezno pomikamo v desno in levo, ko se vrsta pomika v nasprotno stran.

V vrsti simbolov tipka S prime lik izbranega simbola, pri tem slišimo  značilen
zvok. S pomikom kurzorja se premika tudi  lik, ki smo ga prijeli. Lik utripa  v
ritmu svetlo/temneje vse, dokler ga držimo. Lik izpustimo s ponovnim  pritiskom
na tipko S. Zvok ob tem je drugačen od prejšnjega.

Lik, ki ga ne  potrebujemo več na zaslonu,  pripeljemo nazaj v vrsto  simbolov,
kjer izgine. Najhitreje to  storimo s tipkami R,  T ali Y. Na  zaslonu je lahko
več enakih likov. Like  lahko tudi nalagamo drugega  preko drugega. Tipka S  ob
tem prime vselej vrhnjega, kadar je pod kurzorjem več likov.

Izbiramo  lahko način,  po katerem  se nalagajo  liki drug  preko drugega.  Pri
nekaterih likih je ugodnejše, da  se takrat slike likov prekrivajo,  pri drugih
pa, da se spajajo. Izbrani način velja za ves zaslon. Pri nizih sestavljanke je
ugodnejši prvi način, ki je vklopljen že ob začetku programa.

Tipka:
    - P spremeni način nalaganja (prekrivanje ali spajanje),

BRISANJE IN SHRANJEVANJE SLIKE

Ves zaslon  lahko tudi  naenkrat izbrišemo,  ali pa  shranimo sliko z zaslona-v
"obrambo" v spominu računalnika. Če je  v shrambi že slika, ki smo  jo shranili
kdaj prej, se ta ne izbriše, temveč se izriše na zaslonu namesto slike, ki  smo
jo od tam shranili v shrambo.

Tipki:
    - CAPS SHIFT in SPACE (istočasno) izbrišeta zaslon,
    - SPACE shrani sliko z zaslona v shrambo.

NALAGANJE S TRAKU

Po daljšem pritiskanju na tipki:

    - SYMBOL SHIFT in SPACE (istočasno)
    
lahko naložimo drugačen niz likov v računalnik (pritisnemo tipko N -  nalaganje
in nato L - liki). Za  imenom iskane datoteke na traku moramo  vedno pritisniti
tipko ENTER (glej LIKI IN TABELE NA TRAKU).

V računalnik  lahko s  traku naložimo  tudi tabelo  slike, ki  smo jo kdaj prej
shranili na prazno kaseto. Pri tem moramo paziti, da imamo v računalniku  tisti
niz likov, iz katerih je nastala. Tako naloženo sliko lahko dopolnjujemo, enako
kot pravkar sestavljeno.  Namesto L pritisnemo  za nalaganje tu  tipko T, kakor
vidimo ob  napisu računalnika,  ko smo  izbrali nalaganje.  Na kaseti je primer
takšne tabele (glej LIKI IN TABELE NA TRAKU).

SHRANJEVANJE NA TRAK

Po daljšem pritiskanju na tipki:
    - SYMBOL SHIFT in SPACE (istočasno)
    
lahko  tudi shranjujemo  na trak  prazne  kasete.  Shranimo lahko  tabelo slike
zaslona, ki na traku zavzame zelo malo prostora, lahko pa jo nato spet  včitamo
v računalnik ob programu  sestavljanka ali pa sliko  zaslona kot SCREEN, ki  jo
lahko včitamo v računalnik brez programa sestavljanka, torej jo lahko uporabimo
tudi v  programih, ki  bi jih  sami programirali.  Pri tem  izbiramo željeno  s
pritiskom na tipke, kakor vidimo ob napisu računalnika.

LIKI IN TABELE NA TRAKU

Programu Sestavljanka 1 sledi na traku tabela slike KOCKE.TO. Ko smo že včitali
v računalnik program Sestavljanka 1 in vstavili trak, si jo poglejmo kot primer
slike, kakršno lahko sestavimo tudi sami. Pritisniti moramo tipki SYMBOL  SHIFT
in SPACE naenkrat, dokler se ne  pokaže v spodnjem delu zaslona napis.  Ravnamo
se po njem in pritisnemo tipko N, ker želimo s traku nekaj naložiti, nato pa še
tipko T, ker bomo  naložili tabelo slike. Na  vprašanje o imenu datoteke  lahko
vtipkamo  celotno ime  KOCKE.TO ter  ga  zaključimo  s tipko  ENTER, ali  pa pa
pritisnemo samo ENTER (kar pomeni, da se bo naložila prva naslednja stvar).  Na
enak način prečitamo  tudi tabele slik,  ki smo jih  sestavili sami in  smo jih
shranili na drugo, prazno kaseto.

Če  želimo  včitati  drugačen  niz likov,  bomo  ravnali  podobno,  le da  bomo
pritisnili namesto T tipko  L. Z liki OTROKA.LI4  in PUP.LI4 bodo otroci  imeli
obilo  veselja  ob  oblačenju  narisanih  otrok  in  pup.  Ostali  liki  pa  so
sestavljanke  privlačnih slik.  Številka ob  koncu imena  sestavljank pove,  iz
koliko  delov  je  slika  sestavljena. Like  iz  petih  delov  bodo sestavljali
najmlajši, simbol vsakega dela je tu druge barve. Če bo za našega malčka naloga
pretežka, bo  lahko prvič  sestavljal sestavljanko  preko obrisa  celotne slike
(simbol črne barve).

Da  ne  bi pomotoma  izbrisali  trak kupljenega  programa,  odlomimo z  manjšim
izvijačem ali  nožem plastična  kvadratka ob  daljšem robu  kasete, da nanjo ni
mogoče snemati.

Odloži:

Slika z zaslona se  doloži v izbrano shrambo  ne glede na to,  če je v njej  že
shranjena slika, ki se ob tem zbriše.

DODATNI LIKI IN TABELE SLIK

PROMET.T10  je  primer tabele  desetih  shramb slik,  sestavljenih  iz likov  o
prometu, ki  jih vsebuje  program Sestavljanka.  Ko je  program že naložen, jih
včitamo v računalnik tako, da pritisnemo istočasno tipki SYMBOL SHIFT in SPACE,
nato pa po navodilih izbiramo, kar smo želeli (Nalaganje tabel shramb). Vselej,
kadar  kaj  nalagamo  v  računalnik,  lahko  pri  vprašanju  o  imenu  datoteke
pritisnemo le tipko ENTER, če želimo naložiti s traku kar prvo stvar.

FOTORO.LI5 je  niz likov,  ki nam  bo verno  prikazal sestavljanje  fotorobota,
kakršnega uporablja (ob večjem številu likov) kriminalna policija, ko po  opisu
očividcev sestavlja obraz sumljive osebe. Slike tabel shramb FOTORO.T10 pa bodo
pokazale, da  imajo ob  sestavljanju različnih  - tudi  smešnih - obrazov lahko
obilo zabave že otroci od pet let dalje.

Liki sestavljank slik (označeni  so z .LS število  elementov) pa bodo trd  oreh
tudi za marsikaterega očka.

Nize likov na  kaseti lahko spreminjamo  in dopolnjujemo z  urejevalnikom ELIS.
Sestavljanka 1 lahko uporabimo kot tudi like  z nje. Liki iz sestavljanke 1  so
na kaseti z imenom KOCKE.LI4, liki promet LI7 iz sestavljanke 2 so  ponovljeni,
da jih lahko spreminjamo.

                                SESTAVLJANKA 2

Sestavljanka 2 je program za sestavljanje slik na zaslonu računalnika  Spectrum
48K.  Namenjen  je šolarjem,  dijakom,  pa tudi  odraslim  - vsem,  ki  znajo z
računalnikom in  kasetnim magnetofonom  vsaj za  silo ravnati  in bi  želeli na
enostaven način sami  sestavljati, risati in  barvati slike, kakršne  najdemo v
"profesionalnih" programih  in igrah.  S programom  Sestavljanke 2  sestavljamo
sliko  iz vrste  gotovih likov  na  podoben  način kot  lepljenko. Programu  je
priloženih več vrst likov, ki bodo zadovoljili tako otrokov domišljijksi  svet,
kot  tudi  želje njegovih  starejših  vrstnikov. Vse  like  in slike  programov
Sestavljanke 2 pa bo pri Sestavljanki  1 lahko uporabljal tudi naš ciciban,  ki
ima komaj štiri leta.

Program Sestavljanka 2 ne nudi le obilo možnosti za likovno ustvarjanje, temveč
je tudi  zabavna in  poučna igra.  Z njim  lahko ustvarjamo  pravcate knjižnice
slikanic,  albume  ali  pa  kakor  diapozitive  prikazujemo  slike  na  zaslonu
računalnika. Zbirka prometnih  znakov in križišč  je tu kot  nalašč za prometno
vzgojo, težjim sestavljankam (puzzle) pa še očka ne bo tako hitro kos.

Zahtevnejši pa  bodo posegli  po priloženem  grafičnem urejevalniku  (editorju)
ELIS. Z njim  bodo lahko nove  like in slike  izrisali zase ali  pa za mlajšega
bratca in sestrico kar sami. Seveda je moč vse slike, izrisane s programom ELIS
in Sestavljanka 2 uporabiti tudi v lastnih programih.

                                   NAVODILA

Program Sestavljanka  2 naložimo  s kasete  v računalnik  z LOAD  ". Prikaže se
prazen (črn) zaslon, utripajoč kvadrat - kurzor - označuje na njem mesto,  kjer
se nahajamo. Kurzor premikamo po zaslonu v vseh (osmih) smereh s tipkami, ki so
nameščene na levi strani tipkovnice okrog tipke S. 

Sliko na zaslonu sestavljamo iz množice pravokotnih sličic-grafičnih likov - iz
niza,  ki  lahko  šteje  od  nekaj pa  tja  do  sto  likov.  V začetku  vsebuje
sestavljanka 2  že niz  likov, iz  katerih je  mogoče sestaviti  sliko prometa,
križišča, posamezne like. Pozneje pa lahko vanj naložimo poljuben drugačen  niz
likov, ki je priložen sestavljanki 1 ali 2.

Like izbiramo po njihovih  oznakah - simbolih, ki  jih vidimo ob spodnjem  delu
zaslona naenkrat 16. Kurzor premaknemo do simbolov s premikom v levo ali  desno
izberemo željenega,  ga "primemo"  s pritiskom  na tipko  S. Nato ga prenesemo,
kamor želimo ter tam s ponovnim pritiskom S "izpustimo". Enak lik lahko vzamemo
iz niza, kolikorkrat hočemo, like lahko nalagamo na zaslonu tudi drugega  preko
drugega. (Pri tem s  pritiskom na tipko P  izberemo, ali se bodo  tako naloženi
liki prekrivali  ali pa  "spajali" drug  z drugim.)  Postavljen lik  na zaslonu
lahko pozneje zopet "primemo" ter ga postavimo na drugo mesto, ali pa  odložimo
nazaj v niz simbolov (kjer "izgine"). Tipke  R, T, Y pomakne jo kurzor na  prvo
mesto, V, B, N pa do dna zaslona.  Tako lik, ki smo ga prijeli, s tipkami  V, B
ali N v hipu odstranimo z zaslona. Ob ponovnem pritisku tipke R, T ali Y pa  se
znajdemo spet na mestu, od koder smo skočili navzdol.

Če  je  na  mestu  kurzorja  naloženih  več  likov,  tipka  S  prime   zadnjega
postavljenega. Lik, ki smo ga prijeli, utripajoče menja svetlost.

Sestavljanka 2 ima deset shramb (O, 1  ... 9), v katere lahko shranimo slike  z
zaslona. V računalniku  imamo naenkrat lahko  torej kar enajst  slik - deset  v
shrambah  ter  eno  na  zaslonu.  Sliko  na  zaslonu  lahko  vselej  shranimo v
katerokoli shrambo, ali pa jo vzamemo iz shrambe in postavimo na zaslon.  Sliki
iz shrambe in z zaslona lahko tudi med seboj zamenjamo, izberemo pa lahko  tudi
samodejno prikazovanje slik  iz shramb na  zaslonu drugo za  drugo z večjo  ali
manjšo hitrostjo.

Na kasetni trak  je mogoče shraniti  sliko zaslona (SCREENjS)  , ali pa  tabelo
slike. Tabela slike  zavzame na traku  izredno malo prostora,  v obeh programih
sestavljanka (1 ali  2) ter v  nizu likov, iz  katerih je nastala,  pa jo lahko
naložimo pozneje spet  nazaj v računalnik.  Slika v obliki  tabele se naloži  s
kasete veliko  hitreje kot  v obliki  SCREENg, s  programom Sestavljanka  pa jo
lahko nato po želji ponovno spreminjamo. Sliko v obliki SCREENjS lahko naložimo
nazaj na  zaslon kadarkoli  brez programa  Sestavljanka, ali  pa jo uporabimo V
urejevalniku ELIS.

Tudi vseh deset shramb naenkrat je mogoče shraniti v obliki tabel zelo hitro na
kaseto, tako si lahko, podobno  kot n. pr. pri diapozitivih,  ustvarimo celotno
knjižnico slik, pa naj bo to  zbirka otrokovih slik za "razstavo", pravljice  v
sestavljanki ali pa vrsta križišč in prometnih znakov za prometno vzgojo.

Sestavljanka 2 lahko uporablja vsak niz likov sestavljanke 1 (in obratno), prav
tako pa slike v obliki tabele iz  sestavljanke 1, če le ne obsegajo več  kot 60
postavljenih likov.

SEZNAM KONTROLNIH TIPK

Tipke okoli tipke S:   pomik kurzorja
S:                     primi, spusti grafični lik
R, T, Y:               pomik kurzorja na prejšnje mesto
V, B, N:               pomik kurzorja na dno zaslona (brisanje lika, ki ga
                       držimo), pri ponovnem pritisku pomik nazaj na zaslon
CAPS SHIFT in SPACE:   brisanje zaslona
SYMBOL SHIFT in SPACE: kaseta (shranjevanje in nalaganje)
SPACE:                 funkcije shramb

FUNKCIJE SHRAMB

Izberemo, kako želimo shrambe uporabiti, nato pa se ravnamo po navodilih ob dnu
zaslona. Shrambe so  označene s številkami  od nič do  devet, polne shrambe  so
izpisane na svetlem ozadju, shrambe, iz katerih smo vzeli sliko in jo postavili
na zaslon, pa so izpisane svetleje.

Vzemi:

S  pritiskom na  tipke s  številkami  postavimo  sliko iz  določene shrambe  na
zaslon. Pri samodejnem prikazu se  izmenjujejo slike iz polnih shramb  druga za
drugo na zaslonu. Hitrost menjave izbiramo s tipkami številk.

Zamenjaj:

Pri zamenjavi se postavi slika iz shrambe  na zaslon, slika z zaslona pa se  ne
izgubi, temveč shrani v shrambo.

Briši:

Briše se vseh deset shramb. Če želimo brisati samo eno shrambo, shranimo  vanjo
prazen zaslon.

Odloži v Novo:

Slika z zaslona se odloži (shrani) v prvo prazno shrambo. Računalnik nam  javi,
če so vse shrambe polne.

                                    E L I S
                                    
                     (Editor Likov za programe Sestavljanka)

KAJ JE ELIS

S programom (urejevalnikom )  ELIS ustvarjamo, brišemo in  spreminjamo grafične
like, ki jih uporabljamo v programih Sestavljanka 1 in 2.

Like lahko narišemo, jih  sestavimo iz drugih, že  prej narisanih likov ali  pa
jih preslikamo s slike na zaslonu  (SCREENg), ki jo naložimo s traku  kasetnega
magnetofona.

ELIS  je obenem  tudi močan  grafični  urejevalnik.  S kombiniranim  risanjem v
grafiki visoke  ločljivosti, sistemom  oken na  zaslonu in  knjižnice grafičnih
likov na enostaven način ustvarimo  ali editiramo slike z zaslona  (SCREENg) za
uporabo v kakršnihkoli lastnih programih.

                                 OSNOVNI POJMI

KURZOR

Kurzor je utripajoče mesto na zaslonu,  kjer se bo neka operacija izvršila.  Po
zaslonu ga pomikamo  v osem smeri  s tipkami, ki  so razvrščene na  levi strani
tipkovnice  okoli središčne  tipke S.  V načinu  "IZBIRA LIKA"  kurzorja ni  na
zaslonu, s  tipkama levo,  desno (A,  D) izbiramo  lik v  nizu. V  načinu "RIŠI
SLIKO" (grafika visoke ločljivosti) je na zaslonu namesto kurzorja vizirni križ
ali točka.

ZASLON

V spodnjih dveh  vrsticah zaslona je  prikazana informacija o  trenutnem delu s
programom,  na  preostalo  površino  (22 vrstic  po  32  znakov)  lahko rišemo,
barvamo, postavljamo like  in izbiramo okna  za vpis v  nove like ali  brisanje
risbe.

GRAFIČNI LIKI

Grafični lik (sprite) je pravokotna  slika, shranjena v spominu računalnika.  V
nizu likov za programe Sestavljanka so liki oštevilčeni zaporedno od 1 navzgor.
V  nizu  jih je  lahko  največ 100,  dokler  ne presežejo  prostora  v spominu,
določenega za njih,  program ELIS ne  bo dovolil ustvariti  novega lika, ki  bi
razpoložljivi  prostor  za  njih  presegel. Vsakemu  liku  v  nizu  za programe
Sestavljanka pripada  tudi poseben  lik velikosti  2x2 znaka,  ki ga  imenujemo
"simbol", kjer je običajno vrisana pomanjšana slika lika. Simbole likov  vidimo
v programih Sestavljanka prikazane v spodnjih dveh vrstah zaslona, da si  lahko
po njih izberemo lik, ki ga  predstavljajo. Tudi pri izbiranju lika v  programu
ELIS vidimo  njegov simbol  v spodnjem  delu zaslona,  poleg njega  pa številko
lika, ki ga predstavlja, ter njegovo višino in širino (če je niz prazen, bodisi
da niza nismo včitali s traku, ali pa smo z njega odstranili prav vse like,  so
vse  te  številke enake  nič).  Poleg podatkov  o  liku vidimo  tudi  podatek o
velikosti prostora, ki nam je za razširitev lika še na voljo. Ko ustvarjamo nov
lik v  nizu, moramo  vselej vrisati  primerno sliko  ali oznako  tudi v  njegov
simbol. Če  pa želimo  vrisati novo  sliko v  že obstoječi  (stari) lik,  lahko
spremenimo tudi samo lik ali tudi simbol. Vsak lik (skupno s simbolom)  zavzame
v spominu računalnika višina x širina x 9 + 46 zlogov prostora.

DELO S TRAKOM

S kasetnega magnetofona lahko naložimo:

- niz likov Sestavljanka, ki ga želimo spremeniti ali pa uporabiti pri izrisu
  slike na zalsonu,
- sliko zaslona (SCREENg), ki ga želimo urejati (editirati) ali uporabljati za
  sestavo niza likov slikanice.

Na trak lahko shranimo:

- niz likov Sestavljanka, ki smo ga ustvarili na novo ali spremenili,
- sliko zaslona, ki smo jo narisali ali spremenili s pomočjo niza likov
  slikanice, risanja in drugih funkcij.

                                SPLOŠNI NAPOTKI

Program ELIS naložimo s kasete z ukazom "LOAD". Po nalaganju je zaslon  prazen,
vključena je funkcija "KASETA". Po želji naložimo s kasete že narisan niz likov
(programa Sestavljanka 1 in Sestavljanka  2 imata priloženih več nizov  likov),
sliko zaslona  (SCREENg) ali  oboje. S  tipko SPACE  pridemo k  izbiri osnovnih
funkcij in lahko pričnemo z delom.
V spodnjih dveh vrsticah zaslona  je vselej zapisana informacija o  našem delu.
Oznaki funkcije, ki je trenutno vključena, sledi seznam vsega, kar nam funkcija
omogoča. Črke v seznamu, s  katerimi izberemo iz seznama, kaj  želimo narediti,
so zapisane poudarjeno (inverzno). Glede  na vrsto dela je ob  seznamu zapisana
še dodatna informacija (n. pr. koordinate kurzorja, podatki o izbranem liku  in
podobno).

Program ELIS vodimo med delom s pritiskom na označene tipke. Le pri  vpisovanju
teksta in številke  lika je potrebno  vpis zaključiti s  tipko ENTER. Kadar  je
potrebno, se pojavi na zaslonu utripajoči kurzor ali koordinatni križ -  vizir,
ki ga lahko premikamo okrog tipke  S. Tipka SPACE (BREAK) ima poseben  pomen, z
njo se vselej vrnemo  nazaj v seznam, od  koder smo izbrali (klicali)  določeno
funkcijo, torej tja, od koder smo prišli. Z večkratnim pritiskom na tipko SPACE
se torej  vselej vrnemo  na sam  začetek, k  osnovni izbiri  funkcij. Z  njo se
vrnemo nazaj v seznam, ko smo  zaključili z izbranim delom (n. pr.  risanje ali
barvanje), kadar pa smo se sredi dela zmotili (napačno označili okno,  vtipkali
napačno številko ali izbrali napačno funkcijo), ali pa bo pritisk na to  tipko,
če je  le mogoče,  prekinil in  preklical to,  kar smo  pričeli. Tipko SPACE je
torej vselej varno pritisniti, kadar smo v dvomu, kaj bi storili, ali pa smo se
"izgubili" v programu.

Tudi  za  tipko  S, ki  leži  sredi  polja tipk  za  pomik  kurzorja, si  velja
zapomniti,  da je  običajno uporabljena  za označevanje  ali potrjevanje  mesta
kurzorja (pri  barvanju postavi  barvo na  mesto kurzorja,  pri risanju  točko,
polmer ali premico, pri oknu pa njegova oglišča).

Kadar  bi lahko  z napačno  izbiro  v  seznamu povzročili  nepopravljivo napako
(briši  zaslon,  odstrani lik  iz  niza), je  vključena  v program  še  posebna
zaščita: črka  v seznamu,  ki smo  jo izbrali,  prične utripati,  za izbiro  iz
seznama pa  je potrebno  na tipko  dlje časa  pritiskati ali  pa jo  pritisniti
večkrat. Tako si lahko ob morebitni pomoti še premislimo in preprečimo izbiro s
pritiskom na SPACE.

                               SEZNAM FUNKCIJ

FUNKCIJE

KASETA - Naloži (niz Likov, Zaslon), Shrani (niz Likov, Zaslon)
LIK    - Postavi (IN, BLOK, E - ALI), Vriši, Zrcali, Zasuči v novi, Relociraj,
         Izberi lik, Odstrani
OKNO   - Novo, Briši (Risbo, Barvo Vse), Izberi lik, Vriši lik, Vriši simbol,
         Zrcali, Negiraj
ZASLON - Briši (Risbo, Barve, Vse), Shrani zaslon, Obnovi zaslon
RIŠI   - (točka, prosto, linija, krog; riše, briše, negira, izpolni)
BARVAJ
PIŠI

                                 OPIS FUNKCIJ

IZBERI LIK

S  to  funkcijo  izberemo  v  nizu likov  tisti  lik,  ki  ga  želimo kakorkoli
uporabiti. Podatki izbranega lika (slika simbola, številka, višina, širina)  so
prikazani vselej v spodnjih dveh vrstah zaslona. Lik izberemo s pregledom  niza
likov s tipkama A in  D (levo, desno), ali pa  po pritisku na tipko S  vtipkamo
njegovo številko ter  jo zaključimo s  tipko ENTER. Izbran  lik lahko n.  pr. z
ustrezno  funkcijo  odstranimo  iz  niza,  postavimo  (izrišemo)  na  zaslon in
podobno. Kadar bomo pozneje izbrali  kakšno funkcijo, ki bo ustvarila  nov lik,
bo novi lik vrinjen  v niz likov takoj  za številko izbranega lika  (morebitnim
likom od tu dalje pa bodo njihove  številke povečane za 1). Če pa bomo  iz niza
lik izbrisali, se bodo  vse številke likov za  njim zmanjšale za 1,  tako da za
seboj ne bo zapustil v nizu nobenega presledka.

Funkcijo IZBERI  LIK potrebujemo  večkrat, zato  jo lahko  pokličemo iz seznama
osnovnih funkcij ter iz  funkcije LIK in OKNO.  S tipko SPACE se  iz nje vselej
vrnemo tja, od koder smo jo klicali.

KASETA

Naložimo ali shranimo na trak niz likov ali sliko zaslona (SCREEN$). Pri napaki
med nalaganjem ali pri pritisku tipke SPACE se program vrne k seznamu  funkcije
KASETA.

Ko naložimo nov niz likov, lahko vidimo naslovno področje, ki ga zasede.

Niz likov  za programe  slikanica se  začne vselej  na naslovu  42246 ter  sega
največ do zgornje meje 59132. Po nalaganju moramo nekoliko počakati, da program
izračuna njegov konec.

LIK

Lik,  ki smo  ga  izbrali  s funkcijo  Izberi lik,  lahko postavimo  na zaslon,
odstranimo iz niza likov, zrcalimo okoli navpične osi, ali pa za izbranim likom
v nizu  vstavimo nov  lik, v  katerega vrišemo  sliko z  okna na zaslonu ali pa
sliko iz izbranega lika, zasukamo za 90 stopinj v smeri urinega kazalca.

Lik postavimo na zaslon tako, da prekrije risbo pod njim (BLOK) ali pa se spoji
z risbo na zaslonu po pravilu  logičnih funkcij IN, ALI ali EKSKLUZIVNI  ALI. S
tem  lahko  dosežemo  na  zaslonu  različne  efekte.  Barve  (atributi)  pa  ob
kateremkoli načinu postavitve preidejo z lika na zaslon.

Kadar odstranimo lik iz niza, se  zmanjšajo številke vseh likov za njim,  da se
nastala praznina izpolni.

Izbira vriši lik nas preseli k  funkciji OKNO, kjer najprej izberemo novo  okno
na zaslonu,  od koder  risbo nato  vrišemo v  lik. Pri  tem ne  smemo kadarkoli
pozneje pozabiti vrisati primerno risbo tudi v simbol lika, da bomo po njem lik
v  programu Sestavljanka  lahko  prepoznali.  Kadar vrišemo  risbo v  stari, že
obstoječi (izbrani) lik, se pravzaprav stari lik odstrani, namesto njega pa  se
vstavi drugi z isto številko, a novo risbo, ki je lahko drugačne velikosti  kot
prejšnja. Simbol  lika ostane  pri tem  nespremenjen. Kadar  pa želimo  vrisati
risbo v novi lik, se ustvari in vrine v niz za izbranim likom novi lik z  risbo
iz  okna na  zaslonu, simbol  zanj pa  ostane prazen,  dokler vanj  ne vrišemo
primerne risbe.

Kadar zasučemo  risbo iz  izbranega lika  v novi  lik, se  vriše risba v lik in
simbol istočasno.  Tudi tu  se ustvari  in vrine  v niz  novi lik  enako kot  v
prejšnjem primeru. Novega lika v nizu se ne da ustvariti, kadar bi niz presegel
razpoložljiv prostor, ali pa bi številka zadnjega lika v nizu presegla 100.

OKNO

Ko vklopimo  funkcijo OKNO,  pričen utripati  del zaslona  - okno.  Ko vklopimo
program ELIS,  je okno  v levem  zgornjem kotu  zaslona velikosti  1x1 znak.  Z
izbiro novega okna  določimo nov položaj  in velikost okna.  Pri tem premaknemo
kurzor do enega, nato pa do nasprotnega  oglišča okna ter ju ob tem označimo  s
tipko S.  Če smo  napačno označili  prvo oglišče,  lahko s  tipko SPACE  oznako
prekličemo. Okno ostane izbrano tako dolgo, dokler ponovno ne izberemo  novega.
Ob  izbiri  novega okna  je  ves čas  vidna  tudi številka  vrstice  in stolpca
kurzorja na zaslonu. Z oknom označimo  del zaslona, ki ga lahko brišemo  risbo,
barve ali pa zrcalimo okoli navpične osi, negiramo risbo v njem ali pa  vrišemo
sliko iz njega v  lik, kakor je opisano  v funkciji LIK. Kadar  vrišemo sliko v
simbol, se samodejno postavi velikost novega okna 2x2 znaka.

ZASLON

Z zaslona  lahko izbrišemo  le risbo,  barve ali  pa oboje  (vse). Pri brisanju
risbe se postavijo vse točke (pixels)  zaslona na nič, pri brisanju barv  pa se
postavijo  barve  (atributi)  vseh znakov  na zaslonu  na vrednost,  ki smo  jo
zadnjič  izbrali pri  funkciji BARVAJ  (ob vklopu  programa ELIS  je to  rumeno
črnilo na črnem papirju normalne svetlosti in brez utripanja).

ELIS ima tudi shrambo, kamor lahko shranimo sliko z zaslona, ki jo kdaj pozneje
spet postavimo (obnovimo) nazaj na zaslon. Shrambo uporabimo med delom  vselej,
kadar smo  izdelali na  zaslonu neko  sliko, pa  se lahko  zgodi, da  bi jo  ob
nadaljnjem delu  pokvarili, ali  pa potrebujemo  zaslon za  kakšno drugo vmesno
delo.

RIŠI

S  funkcijo RIŠI  rišemo po  zaslonu v  grafiki visoke  ločljivosti. V  grafiki
visoke ločljivosti loči računalnik v vodoravni smeri 256 točk (x = 0 * 255),  v
navpični (brez spodnjih  dveh vrst) pa  176 točk (y  = 0 *  175). Točka v levem
spodnjem kotu zaslona je izhodišče koordinatnega sistema (x = 0, y = 0).  Vsaka
točka  na  zaslonu  je  lahko  barve  črnila  (vključena)  ali  barve   papirja
(izključena).  Vsak  znak na  zaslonu  (koordinati -  stolpec,  vrstica) obsega
kvadrat 8x8 točk. Vsak znak ima lahko svojo barvo papirja in črnila. S funkcijo
RIŠI "vključimo" in  "izključimo" točke na  zaslonu, barvo papirja  in črnila v
posameznem znaku pa določamo s funkcijo BARVAJ.

Na  zaslonu  označuje mesto  risanja  namesto kurzorja  vizirni  križ (grafični
kurzor),  ki ga  lahko po  želji (n.  pr. pri  risanju detajlov)  spremenimo v
utripajočo točko.  V spodnjih  dveh vrsticah  je poleg  x, y koordinat izpisana
tudi  vrstica  in  stolpec  mesta grafičnega  kurzorja,  kar  nam  pomaga risbo
narisati tako, da jo bo kasneje lažje pobarvati.

V začetku spodnjih dveh vrstic označuje vrhnja beseda vrsto, beseda pod njo  pa
način risanja. Razne načine in vrste risanja izbiramo z začetnicami teh  besed,
tipka SPACE nas povrne k splošni izbiri funkcij programa. Kurzor premikamo z že
znanimi tipkami točko za točko. Če pa ob tem pritisnemo še tipko CAPS SHIFT, je
njegov premik hitrejši, naenkrat se premakne  v želje ni smeri za osem  točk (1
znak).

Seznam krmilnih tipk:

CAPS SHIFT - obenem s kurzorskimi tipkami poveča premik na 8 točk
M          - menja obliko grafičnega kurzorja
S          - pri vrsti risanja:
             TOČKA - postavi točko na mesto kurzorja
             KROG - označi konec polmera in izriše krog
             LINIJA - označi konec premice, premica ostane izrisana
             IZPOLNI - prične z izpolnjevanjem
SPACE      - konec risanja, pri funkciji IZPOLNI pa konec izpolnjevanja.

Vrsta risanja:

TOČKA  - ob pritisku tipke S se postavi na mesto kurzorja točka
PROSTO - ob premiku kurzorja se riše črta prostoročno
LINIJA - risanje iz premic: po premiku kurzorja se iz izhodišča risanja
         izrisuje "elastična" premica. Šele ko pritisnemo tipko S, se premica
         dokončno izriše na zaslon, njen konec pa je izhodišče za risanje
         naslednje premice. Vrsto risanja LINIJA prekinemo z vklopom drugačne
         vrste risanja (n. pr. TOČKA).
KROG   - ko izbiramo te vrste risanja, se postavi na mesto kurzorja središče
         kroga. Ob premiku kurzorja označuje "elastična" premica polmer kroga.
         Ob pritisku na tipko S se vsakokrat izriše krog. Polmer ne izgine,
         dokler ne vključimo druge vrste risanja. To omogoča risanje več
         koncentričnih krogov, še bolj pa nam pride prav, kadar bi želeli
         morebitno napačno narisan krog izbrisati. Za tako poskus prvič
         izrišemo krog v načinu risanja NEGIRA, tako da ga s ponovnim izrisom
         v tem načinu preprosto izbrišemo. Dokončno narišemo krog v željenem
         načinu (n. pr. RIŠE).
IZPOLNI - zaključene geometrijske like izpolnimo s črnilom (vselej se vključi
         način RIŠE). Kurzor postavimo kamorkoli znotraj takšnega lika, tipka
         S izpolnjevanje začne, če smo dovolj hitri, lahko napačno
         izpolnjevanje prekinemo s tipko SPACE, vendar raje sliko, ki bi jo z
         napačnim izpolnjevanjem pokvarili, prej shranimo. Tudi najbolj
         zapleteni liki s "skritimi" kotički se povsem izpolnijo ne glede na
         to, kam v njihovo notranjost smo postavili kurzor, toda že pri
         najmanjši "razpoki" v zaključenosti lika se izpolnjevanje zaustavi,
         tako da se ni treba bati, da bi se izpolnjevanje preneslo izven
         lika. Če lik v vodoravni smeri ni zaključen, se izpolnjevanje ne
         prične.

Opomba: vrsti risanja LINIJA in KROG  ni mogoče izbirati drugo za drugim  (vmes
pokličemo n. pr. vrsto TOČKA).

Način risanja:

RIŠE   - v skladu z vrsto risanja se "vključujejo" točke na zaslonu, torej
         rišemo s črnilom.
BRIŠE  - točke se "izključujejo", torej rišemo z barvo papirja, oziroma
         brišemo črnilo.
NEGIRA - točke se negirajo: "vključena" točka se "izključi" in obratno.
         Črnilo se spremeni v papir, papir v črnilo. (značilnost risanja z
         negiranjem: črte se poznajo na katerikoli podlagi - papir ali
         črnilo - ko ponovno vlečemo isto črto, se črta izbriše).

BARVAJ

Vsak znak na  zaslonu je lahko  sestavljen iz dveh  barv: "vključene" točke  so
barve  črnila,  "izključene"  pa  barve papirja.  Polega  tega  so  lahko barve
normalno ali posebno svetle (bright) ali pa utripajo - barvi črnila in  papirja
se ritmično izmenjujeta (flash). Izmenoma nastavljamo barvo papirja in črnila s
tipkami 0-7, tipki V in B  pa vklapljata in izklapljata utripanje in  svetlost.
Nastavitev barv je vidna ob koncu  spodnjih vrst, na zaslon pa jih  postavimo s
tipko S na mesto kurzorja. Barv, ki so bile ob izhodu iz funkcije BARVAJ zadnje
nastavljene, veljajo od sedaj naprej pri brisanju zaslona ali okna.

PIŠI

Od mesta kurzorja dalje pišemo na zaslon poljuben tekst, za pisanje velikih črk
pritisnemo obenem s tipko črke še  CAPS SHIFT. Tekst zaključimo s tipko  ENTER,
SPACE pomeni tu  presledek (prazno mesto).  Barve (atributi) se  pri pisanju ne
spremenijo.

USTVARJAJMO NIZ LIKOV ZA SESTAVLJANKO

Slike likov in njihovih simbolov lahko vrišemo le z zaslona. Če pričnemo  čisto
iz nič, jih na  zaslon narišemo s funkcijama  RIŠI in BARVAJ: Med  risanjem nam
bodo prišle prav tudi funkcije zaslona SHRANI, OBNOVI in OKNA (ZRCALI, NEGIRAJ,
BRIŠI). Del slike,  ki se na  enak ali podoben  večkrat ponovi na  sliki, lahko
narišemo le enkrat, ga vrišemo v novi lik, nato pa postavimo na zaslon  povsod,
kjer ga  potrebujemo. Tak  začasni lik  po končanem  risanju odstranimo iz niza
likov s funkcijo LIK - ODSTRANI.

Funkcija PIŠI nam bo prišla prav vsakokrat, ko bomo želeli v sliko vključiti še
besedilo, n.pr. pri oznakah v slikah simbolov.

Sliko na  zaslonu (SCREEN$),  iz katere  bomo ustvarili  like, lahko s funkcijo
KASETA naložimo tudi s traku. To je  lahko slika, ki smo jo že prej  narisali z
urejevalnikom ELIS ali kakšnim drugim programom za risanje slik ter jo shranili
na trak, ali pa tudi slika, ki smo jo sestavili in shranili na trak s programom
SESTAVLJANKA. Sliko zaslona, naloženo s  traku, lahko s programom ELIS  tudi še
dalje spreminjamo.  Dopolnimo jo  lahko tudi  s slikami  likov, ki  smo jih  že
vrisali. Vrisane  like lahko  postavimo na  zaslon s  funkcijo LIK,  POSTAVI na
različne načine, s čimer dosežemo različne učinke.

V lik vrišemo sliko  z dela zaslona. Izberemo  funkcijo OKNO (dosežemo jo  tudi
preko funkcije LIK, VRIŠI) ter tam s funkcjo NOVO (okno) označimo del slike  na
zaslonu, ki jo  želimo vrisati v  lik. Funkcija okna  VRIŠI - lik  nato po naši
izbiri NOVI (lik) ustvari novi lik v nizu (z novo, višjo številko od lika  pred
njim) ter vriše vanj sliko z  okna zaslona. Simbol zanj je zaenkrat  še prazen,
vanj vrišemo kadarkoli kasneje sliko s  funkcijo SIMBOL. Ko se riše simbol,  se
velikost  okna  2  krat 2  znaka postavi  samodejno, tako  da ni  potrebno prej
klicati  funkcije  NOVO  (okno).  Simboli  likov  bodo  prikazani  pri programu
SESTAVLJANKA v spodnji  vrsti zaslona po  njihovih zaporednih številkah  (1, 2,
...).  Če  želimo  ustvariti novi  lik  nekje  vmes med  liki,  ki  smo jih  že
ustvarili, moramo  pred vrisom  izbrati s  funkcijo IZBERI  LIK lik, za katerim
želimo vstaviti novega.

S funkcijo IZBERI LIK  prav tako izberemo lik,ki  ga želimo iz niza  odstraniti
(LIK-ODSTRANI),  vrisati  vanj  drugačno sliko  (OKNO-VRIŠI  lik-STARI)  ali pa
vrisati sliko simbola (OKNO-SIMBOL).

Dokončan niz likov shranimo na trak s funkcijo KASETA.

Z  vsemi  naštetimi  funkcijami lahko  prav  tako  spreminjamo in  dopolnjujemo
poljuben  niz  likov  programa sestavljanka.  Niz naložimo  s traku  s funkcijo
KASETA.



Povezave:
Commodore C-64 verzija

Opisi:
Moj Mikro, Januar 1986, Jonas Žnidaršič


  SESTAVLJANKA  1, 2
  
  Avtor:  Davor Bonačič
  Zaloznik:  Zveza  organizacij  za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana
  Cena: 1450 din
  
  Domača  produkcija  se,  kot  kaže, dobro  razvija.  Priče  smo precej bogati
ponudbi  za oba najbolj razširjena hišna računalnika v naši deželi, ZX spectrum
in  CBM 64. Največja izbira je med  izobraževalnimi programi. To navsezadnje ni
nič  čudnega, saj za tak program ni težko  najti založnika, ki bi kaseto izdal,
ker  gre  pač  za  nekaj  "resnega".  Na žalost  je  to  tudi  potuha  za slabe
programerje,  kajti mnogo teže je narediti podpovprecno arkadno igro tipa Space
Invaders, kot pa z računalnikom učiti predšolske otroke šteti do deset.
  Pred  izidom  nove  računalniške  kasete za otroke  smo  dobili  v  oceno oba
programa  na  njej. K sreči vsaj malo  izstopata  iz sivega podpovprečja drugih
podobnih  zadevic.  Ideja je dokaj izvirna:  Računalnik  naj nadomesti papir in
barvice,  nadobudni bodoči heker pa naj z njim  pričara na zaslon bolj ali manj
zanimive slike.
  Priznati  je  treba, da je ideja zanimiva,  kajti risanje na zaslon ima vrsto
prednosti pred navadnim papirjem. Kar je narisano, je mogoče zlahka spremeniti,
tako  da  risba  ni dokončna. Preizkusimo lahko  več  variant. Na papirju je to
praktično  nemogoče,  saj z risanjem, radiranjem  in ponovnim risanjem otrok ne
pride daleč.
  V  obeh  programih (Sestavljanka 1 in 2)  so otroku ponujeni liki, iz katerih
naj  potem  sestavlja risbe. V osnovni verziji  programa  Sestavljanka 1 ima na
voljo  like,  kot so kvadrat, krog, pravokotnik  itd.,  in nekaj posebnih likov
(vrata,  okno),  s  katerimi lahko sestavi kar  lično  hišico.  V spodnjem delu
zaslona  so razvrščeni pomanjšani liki, ki jih  z utripačem prenašamo na sliko.
Tipke so razporejene logično (enako kot pri programu MELBOURNE DRAW), tako da s
premikanjem kurzorja ne bi smelo biti tezav. Nabor likov je mogoče spreminjati,
saj  je  na  kaseti posnetih nekaj rezervnih.  Najbolj  zanimivi  bodo nabori s
"pupami",  figuricami  otrok, ki jih je treba  obleci v pravšnje obleke. Otroci
bodo tu imeli obilo zabave, ko bodo fantom natikali krila...
  Izdelane  slike  je  mogoče spravljati na trak  v  dveh oblikah: kot normalni
spectrumov SCREEN ali kot šifrirano tabelo slike. Prednost prvega načina je, da
je sliko mogoče naložiti v računalnik neodvisno od programa. Drugi način zapiše
sliko  na  trak  v  mnogo krajši obliki,  vendar  je  uporaben  samo v programu
Sestavljanka (1 ali 2).
  Sestavljanka  2  je namenjena malo starejšim  otrokom.  Pravzaprav je to isti
program,  le da so na kaseti shranjeni  drugacni liki (prometni znaki itd.). Na
kaseti  je  posnet  tudi  grafični urejevalnik,  s  katerim  lahko  spreminjamo
narisane  like  ali  pa rišemo nove. To  je  risarski  program, zelo podoben že
omenjenemu  Melbourne  Drawu,  le  da  je  ELIS  (tako  se  imenuje) neprimerno
počasnejši in neprijaznejši z uporabnikom.
  Za konec priznajmo, da je program solidno napisan, z dobro zvočno spremljavo,
ki  spremlja  pritiske  na  tipke, da so "pupe"  še  kar  dobro narisane, da so
prometni  znaki "kot pravi". Le nekatere rutine  v Elisu bi bile lahko hitrejše
(npr.  tista za premikanje kurzorja), naslovna  zaslona v obeh Sestavljankah pa
različna (vsaj to).
  Edini resen žužek v programu je ta, da je zadevo nemogoče uporabiti v mavrici
s  priključenim  vmesnikom  1. Avtor tega  zapisa  uporablja  prvo verzijo tega
pripomočka  in mu je ob avtostartu prvega  dela mavrica izpisovala "Nonsense in
basic",  dokler  ni vzel v roke izvijača  in  odstranil grde nadloge, imenovane
INTERFACE  1.  Upamo,  da  bo  avtor programa  odstranil  tega  žužka  še  pred
razmnoževanjem kasete.
  Kaseta  naj  bi  predvidoma izšla konec  decembra.  Avtorju  programa Davorju
Bonačiču so pomagali Darja, Hudin, Matjaz Colnarič in Mitja Šolar.
  Kupite:  če  ste se naveličali svoje mavrice in  se ne bojite, da vam jo bodo
otroci razsuli.