Originalna navodila --------------------- Bonačić Davor CICIBAN ŠTEJE Programa za računalnik ZX - SPECTRUM 48 K sta namenjena otrokom starosti 5 do 7 let za učenje štetja in številk. Program stran 1: CICIBAN ŠTEJE - A Ko je program naložen, se izriše velika številka. Otrok šteje predmete, ki se ob pritisku na katerokoli tipko pojavljajo na zaslonu. Štetje zaključi z večjo tipko v desnem spodnjem kotu (SPACE). Če je štel pravilno, bo dobil za nagrado zvezdico. Za vsakih deset zvezdic dobi čebelico, računalnik pa mu poleg tega zaigra pesmico. Rdeče pike, ki so znak za nepravilen odgovor, čebelica izbriše. Otrok naj utrjuje znanje štetja vsaj tako dolgo, da spozna, kakšna je nagrada za deset čebelic. Program stran 2: CICIBAN ŠTEJE - B Na zaslonu se pojavi vsakokrat drugo število predmetov. Pritisniti je treba tipko s pravilno številko. Otroku pojasnimo, da ima njegov računalnik tipke s številkami v zgornji vrsti tipkalnice. Ničla je prečrtana, da se lahko (kar je pri računalniku večkrat zelo važno) razlikuje od črke O. Otrok bo kaj kmalu znal pritisniti na pravilno tipko že prej. preden se bo številka narisala na zaslonu. Tedaj se bo znašel na višji stopnji programa. Ob animiranem prikazu štetja na prste bo opazoval, koliko raznih predmetov pomeni neko število. S pritiskom na pravilno tipko bo nabiral zvezdice, ob desetih pikah pa bo računalnik vključil ^obnavljanje snovi« spet na nižji stopnji programa. Program stran 1 Ciciban šteje - A Program stran 2 Ciciban šteje - B Avtor: Davor Bonačić Izdelala in založila: ZOTKS Urednik izdaje: Mirjana Križman Za založbo: Gorazd Marinček Izid je omogočila DO Paralele © ZOTKS 1985 Oblikovala Kamila Volčanšek tisk studio boscarol ajdovščina Povezave: ----------- "Cicban Računa\CicibanRacuna.php" ----------------------------------- "Cicbanova Abeceda\CicibanovaAbeceda.php" ------------------------------------------- Opisi: -------- (Moj Mikro, Marec 1985, Žiga Turk & Ciril Kraševec) ----------------------------------------------------- Davor Bonačić: CICIBAN ŠTEJE. Izdala ZOTKS, 1985. Zveza organizacij za tehnično kulturo nadaljuje svoje redno izdajateljsko delo in spretno izkorišča praznino na tržišču izobraževalnih programov. Tudi ta izobraževalni program je napisal Davor Bonačič, ki ga bralci Mojega mikra dobro poznajo že po programu Cicibanova abeceda. Na kaseti sta dva programa. V prvem delu naj bi se otrok "naučil prepoznavati številke od 0 do 9", v drugem "pa naj bi se naučil pritiskati na tipke s številkami na računalniku". Ker avtor tega članka že zna šteti, je na pomoč poklical soseda, absolventa prvega semestra osnovne sole. Blažu, tako mu je ime, računalnik ni bil tuj, saj se večkrat igrata. Najraje ima Lačnega Horacija. Nisem prepričan, ali me je pozorno poslušal, ko sem mu razlagal, kako naj uporablja program Ciciban šteje. Na zaslon se mu je meni nič tebi nič narisala številka. Ko se nekaj sekund ni prav nič zgodilo, je "pohodil" nekaj tipk na tipkovnici. Številka je izginila, namesto nje pa se je narisala nekaj znakov velika sličica. Všeč mu je bila, in manever je ponavljal, vse dokler računalnik kar naenkrat ni hotel več risati. Blaž je ves obupan mahal po tipkah, dokler ni po nesreči pritisnil tipke za presledek. Računalnik je zapiskal in mu na levem robu narisal rdeč krogec. To, kar piše v tem odstavku, je ponovil še nekajkrat, spet so se mu risale različne sličice, ko pa ni šlo več, je pritisnil presledek. Ko si je ogledal vse žabe, metulje, zvezde, miši, rože, čebele... ga je pričel program dolgočasiti in proseče me je pogledoval. Še enkrat sem mu povedal, da mora prepoznati številko na zaslonu, potem pa katerokoli tipko pritiskati tolikokrat, kot je pisalo na stevilki, ki je ob pritisku na prvo tipko IZGINILA. Ko misli, da je preštel do konca, naj pritisne tipko za presledek, računalnik pa bo ocenil, ali je odpritiskal pravilno ali ne. Vsi prejšnji poskusi so bili nepravilni, zato je prislužil rdeco piko. Ker je številke poznal od prej, mu program ni delal težav. Grebator, kakršen je tudi v šoli, si je z uspešnimi rešitvami pobrisal rdeče pike, si prislužil čebelico, iz 10 čebelic pa neko drugo zverinico, kot to zahteva dobri stari desetiški sistem. Ko je Blaž zbral 17 pravilnih odgovorov (hrošča in sedem čebelic), sem mu naložil drugi program, saj "sistem nagrad in kazni" ni imel vec pravega učinka, računalnika pa je bil, treba je priznati, vajen od prej. Računalnik mu je pokazal roko s štirimi prsti. Ko se je dotaknil tipke 4, mu je računalnik narisal še štiri metulje. In tako naprej ... za razne živali in številke. Tako torej Blaž, ki je že znal šteti. Kaj pa pisec teh vrstic? Najboljši del obeh programov so slike žab, čmrljev in druge mrčesi. Veliki so kake 3*3 znake, raznih barv in oblik. Risarju tokrat vse priznanje. Pohvalno je tudi, da je program nezrušljiv, kar je glavna napaka pri umotvorih, ki jih naprednejši očetje pišejo svojim otrokom, da bi se naučili poštevanke. Animacija roke in prstov sicer je, a sploh ni tako privlačna, kot se bere v spremnem besedilu. Veliko vprasanje pa je, ali se lahko otrok s tem programom sploh nauči šteti. Ker se otrok ne more naučiti šteti v enem popoldnevu, kolikor smo namenili našemu testu, bo odgovor morda poslal kakšen bralec, ki bo kupil kaseto. Računalnik v tem programu ni učitelj, ampak le izpraševalec in nagrajevalec. Vlogo učitelja bodo morali prevzeti starši oz. vzgojitelji sami, kot pri kockah, prstih in žogah. Kot kaže diagram algoritma tipičnega izobraževalnega programa, je učenje sestavljeno iz faze razlage, faze učenja (včasih mu pravimo dril) in iz ocenjevanja (nagrajevanja) znanja. Napake je potrebno pojasnti in ponovno razložiti snov, ki dela težave. Pri tem programu pa bodo tisto aktivno vlogo morali opraviti starši. Vsiljuje se primerjava z ameriško izobraževalno nadaljevanko Sezamova ulica, ki je namenjena približno isti starostni skupini otrok kot ta program. TV zares daje večje možnosti animacije kot računalnik, a slednji ima to prednost, da omogoča dialog. Ni naključje, da je producent serije pripravil vrsto izobraževalnih programov z Veliko ptico (Big Bird) in žabcem (Kermit). Računalnik postane za otroke zanimiv tudi zaradi možnosti, ki jih daje, in ne le kot v tem programu, ker je pač skrivnostna črna škatla, ki se ji reče računalnik. Kot programer si ne morem kaj, da se ne bi dotaknil še tehnične plati.Za to, kar je pokazal, se nalaga strahovito dolgo, dolg je menda 48,0 K. Celoten algoritem obeh programov je silno preprost in šele (c)-Oasis Softvare da slutiti, da je bil program zastavljen mnogo ambiciozneje kot njegova končna verzija. Oasis prodaja namreč White lightning, programsko okolje, za design arkadnih iger s sličicami (sprite), ki uporablja forth kot osnovni jezik. Tov. Bonačič pa, kot kaže, vozi s seboj celotno Belo strelo le zato, da mu nariše mirujuče žabe in metulje. Škoda. Izdajanje izobraževalnih programov se zdi na prvi pogled preprosto,saj starši svojim »prestolonaslednikom« napišejo marsikaj, toda otroci so mnogo občutljivejši, kot si mislimo. Prav vsi ne bodo ostali odprtih ust (in glave), če se bodo učili ob računalniku. Vsak nov program na našem trgu je seveda dobrodošel. Program je avtor napisal iz ljubezni do svojih otrok, in menda že vsi znajo šteti. Ideja o izdaji je prišla kasneje in krivda izdajatelja (producenta je, da program ne deluje tako profesionalno, kot bi se za izdelek, ki naj ga bi uporabljalo še nekaj sto drugih staršev, spodobilo. Kaseta stane 800 din. Kupite: če bo računalnik vašega otroka motivirat za učenje, vam pa dal idejo, kako napraviti program »na kožo« vašemu malčku. (BIT, Marec 1985, Igra in učenje, Andrej Dvoršak\../../WOS/BIT_85_03_034.jpg) -------------------------------------------------- Novi kaseti za cicibane in njihove starše »Cicibanovi abecedi«, racunalniškemu programu za spectrum, ki je doživel kar precej kritik, sta se prejšnji mesec pridružili še dve kaseti Davorja Bonacica, ki ju je založila Zveza organizacij za tehnicno kulturo Slovenije v nakladi po 2.500 primerkov. Da je do tega sploh prišlo, gre zahvala predvsem ockom in mamicam, ki so v slabem mesecu dni po izidu »cicibanove abecede« in »angleškega slovarcka« pokupili vec kot polovico naklade. Zato tudi kaseti »Ciciban šteje« in »Ciciban racuna« za založnika nista predstavljali prevelikega rizika. Davor Bonacic, predavatelj Tehnicne fakultete v Mariboru, se je tokrat precej bolj potrudil kot pri prvi kaseti in se prilagodil domišljijskemu svetu otroka. Sam je na tiskovni konferenci ob predstavitvi kaset dejal, da so programcke otroci, ki jim jih je posredoval, dobro sprejeli. Daje to res, sem se lahko preprical tudi sam, ko sem jih pokazal nadobudnežem iz lastnega okolja. Predvsem velja to za prvo kaseto »Ciciban šteje«. Program je namenjen otrokom od petih do osmih let, a tisti starejši se ga kaj kmalu navelicajo, ker so se šteti že davno naucili, zbiranje zvezdic, cebelic in polžkov pa kmalu postane dolgocasno, kljub izvrstni grafiki. Na zaslonu se najprej pojavi številka in otrok mora toliko casa pritiskati katerokoli tipko, da se na ekranu pojavi ustrezno število žabic, mišk, cebelic, rožic, ptickov, jabolk, rib, metuljev, cvetov ali zvezdic. Potem mora pritisniti še na tipko »space« in ce število predmetov na zaslonu ustreza številki, ki se je pokazala na zacetku, se na desni strani izpiše zvezdica, ce pa je naredil napako, dobi na drugi strani zaslona piko. Za deset pravilnih odgovorov si prisluži nakljucno izbrano pesmico in cebelico. Igra in uci se lahko toliko casa, dokler se ne nevelica in postopek se vedno desetkrat ponovi. Potem se ob zvezdici in cebelici zacno pojavljati polžki. Torej polžek za stotice, cebelice za desetice in zvezdice za enice. Zagotovo se bo vsak prej navelical pritiskati »radirke«, preden bo zmanjkalo polžkov... Žal nismo imeli dovolj casa, da bi lahko preverili, koliko casa rabi »sredincek« za ucenje seštevanja do devet. Ko se ciciban nauci seštevanja in želimo,da bi se še naprej igral s števili,mu preprosto obrnemo kaseto in naložimo drug program, ki je precej bolj privlacen in »živahen« kot prvi. Na zaslonu se prikaže pest in iztegne doloceno število prstov, kar precej spominja na znano igro moro, ki jo goje mediteranski narodi. trok mora potem pritisniti na pravilno številko na tipkovnici, sicer dobi piko. Devet pik pa pomeni, da ga bo racunalnik »poslal« sam v »nižji razred«, kjer se na zaslonu pokaže doloceno število predmetov in ustrezna številka. Zopet mora malcek pritisniti pravo številko, ce želi dobiti zvezdice, cebelice in polžke. Skratka programi na tej kaseti so za malcke privlacni,a le za tiste,ki še niso pregloboko pokukali v šolske klopi. Nekaj vec preglavic smo imeli z drugo kaseto, ki nosi naslov »Ciciban racuna«. Šele tretjic nam je uspelo naložiti program na strani »A« v racunalnik. Težave z nalaganjem programa pa je imel tudi avtor na demonstraciji. Je pa zato bilo kasneje vec veselja med nadobudneži pred ekranom, na katerem so se pojavile tri miške in dve cebelici in so potem, ko so odtipkali pravilen odgovor, zaslišali takoj eno izmed dvajset nakljucno izbranih pesmic. Tudi drugi programi so dokaj posreceni in z njimi se lahko zamotijo celo pionirji, saj je moc izbirati med vec težavnostnimi stopnjami in seštevati ter odštevati od 2 do 99. Avtor Bonacic je za vsak program porabil nekaj mesecev, in ceprav so že na predstavitvi padali ocitki, zakaj niso programi »krajši«, lahko recemo, da so rezultati njegovega dela dobri. Kajpak je prve kasete s programi poslal v Anglijo, kjer je dobil pozitivne reference »Sinclair Research« in pa firme »Oasis Software«, ki meni, da so programi dovolj zanimivi, da jih lahko posreduje angleškemu založniku, ki se bavi izkljucno z izdajanjem izobraževalnih programov. Na tiskovni konferenci ob izidu kaset smo zvedeli, da ZOTKS že pripravlja novo kaseto, tokrat za Commodore 64, namenjeno zlasti društvom in drugim uporabnikom, ki potrebujejo ucinkovit program za shranjevanje raznih podatkov! Na vprašanje, zakaj ne založijo še kakšne didakticne kasete, pa je Gorazd Marincek, sekretar ZOTKS pojasnil, da so pred casom poslali ponudbo za tako kaseto na 1.000 osnovnih in srednjih šol ter dobili reci in piši le nekaj narocilnic za skupno 10 kaset! Zato se raje odlocajo za »neznanega kupca«, saj je uspeh skoraj zagotovljen, kajti tržišce še ni zasiceno. Žal pa delujejo vsi založniki neusklajeno in tako se na trgu že pojavljajo kasete s skoraj enako vsebino. To pa se lahko založnikom kaj kmalu mašcuje, saj bodo tudi kupci postali bolj previdni pri nakupu in se ne bodo vec zadovoljili z lepo ovojnico in »mackom v žaklju«.