Opisi: -------- (Moj Mikro, Marec 1986, Matevž Kmet) -------------------------------------- DOBRO JUTRO PROGRAMIRANJE, Avtor: Damir Muraja, Založnik: Suzy Soft, Zagreb, 1985. Cena: 990 din.. Poleg programov Ali Baba in Vroče počitnice, ki smo ju ocenili v lanski novembrski številki, je založba Suzy iz Zagreba izdala kaseto za ZX spectrum z naslovom Dobro jutro programiranje, namenjeno vsem, ki bi se radi naučili pisati programe za svojega ljubljenčka. Tako so se pridružili splošnemu boju za računalnisko opismenjevanje, ki traja v naših revijah in knjigah ter na računalniških kasetah že dobri dve leti. Na kaseti, ki je izšla v slovenščini in hrvaščini, je pet programov, napisanih v basicu. Po besedah založnika "lahko razumljivo so napisani, noben program na kaseti ni z ničemer zaščiten, zato zelo lahko pogledate kako izgleda"... Vsi programi so igre, kar je za povprečnega mladega uporabnika računalnika po poplavi popolnoma neuporabnih megalistingov v nekaterih naših knjigah pravo olajšanje. Ker so vse igre napisane v basicu, so seveda počasne in po kvaliteti grafike niti slučajno ne dosegajo tujih iger, ki jih lahko skorajda zastonj kupite pri naši piratski verigi. Vendar je upati, da se bodo tudi najbolj zagriženi uporabniki igralnih palic nekoč naveličali vedno istih scenarijev, zvokov in škratov in bodo hoteli kaj tudi sami narediti. Tega se zaveda tudi založnik, ki v svojem slogu pristavlja: "Morda bodo pripombe, da te igre ne morejo enakopravno konkurirati profesionalnim igram. Odigrajte jih in videli boste, da to, ker so napisane v basicu, ter to, da nimajo vrhunske grafike, niti malo ne zmanjšuje njihove zanimivosti." Globoko zajemimo sapo in poglejmo, kaj je na kaseti! CIK CAK: Igra je dokaj nezanimiva, saj je v njej računalnik le igralna tabla, na kateri igrata dva igralca. Avtor bi lahko vključil v program tudi možnost, da igramo z računalnikom. Težko je verjeti, da bo kakšen nadobuden bodoči programer povabil prijatelja, da bi se skupaj igrala nezanimivo in počasno igro; raje bosta šla kam na fliperje ali pa k sosedu, ki ima C-64. KRIVUDAVI (ZAVITI): "Arkadna" igra, pri kateri mora igralec pobrati številke od 0 do 9. Pri tem ga ovirajo "zvezdice in oblaki". Avtor v navodilih dodaja: "Če pa naleti na oblak ali pa na številko, ki jo je že pobral, pa bo izletel v enem od štirih smeri, kar je odvisno od slučajnosti." PAR NEPAR: Še ena inačica hanojskih stolpičev, le da tudi tu računalnik žal ne razmišlja in se igro lahko igra le en igralec. Ce se je avtor že trudil, da bi se kupci te kasete naučili pisati igre v basicu (čeprav mislim, da bi jih lahko naučil še česa drugega in bi bili lahko na kaseti tudi kakšni resni programi), potem bi moral vsaj napisati igre, v katerih je računalnik soigralec z lastno "inteligenco", ne pa le igralni pripomoček. PODMORNICE: To je edini omembe vreden program na kaseti, kljub temu pa bo vecina mladcev še vedno potapljala ladjice pod klopjo med poukom, ko s seboj gotovo ne bodo imeli računalnika. Program je lepo grafično opremljen, z njim pa bodo zadovoljni tudi ne preveč pikolovski slavisti. Škoda je le, da igra ni popolnoma taka, kot smo je navajeni iz otroških let. POREZ (DAVEK): Igra, v kateri iz vrste zaporednih celih števil jemljemo po eno stevilo, računalnik pa vzame vsa števila, ki to število delijo. Če število ni deljivo z nobenim od tistih, ki so se ostala na seznamu, ga ne smemo vzeti. Vsa taka števila na koncu pobere spectrum. Nezanimiva in programersko nezahtevna igra, ki po vsej vejetnosti ne bi bila objavljena niti v naši pokojni programski prilogi. Kaj torej reči na koncu? Kot smo žal že vajeni, se jugoslovanskim proizvajaicem ne zdi vredno, da bi se malo bolj potrudili in dali tekste v prevod komu, ki se na to spozna. Če se jim za to zdi škoda časa in denarja, naj programe raje pustijo v izvirniku, saj je ta včasih mnogo bolj razumljiv kot njihova novoslovenščina. Da ne bi kdo rekel, da pretiravam sem naredil slovnično statistiko, ki je prav porazna: ob najboljšem razpoloženju je pravilnih le 40% vseh stavkov v navodilih in spremnih besedilih, če pa bi se nadnje spravilo jezikovno razsodišče, bi verjetno kaj malo ostalo tako, kot je. Druga napaka kasete je, da je letnica vsaj za dve številki previsoka. Ko se je v Jugoslaviji začela manija računalništva, bi bila podobna izdaja dobrodošla. Zdaj (kot žal tudi druge stvari pri nas) caplja za časom. Se je pa spet enkrat pokazalo, da "trka u tem, gdo bo izdao čimveč kazet za računaljnike čedalje traja" ... Vso srečo! Reklame: ---------- {Moj Mikro, November 1985\../../WOS/MM85_11_63.jpg} ------------ {Trend\../../WOS/Trend1.jpg} --------