Opisi:
 --------
    (Moj Mikro, September 1985, Katja Kmet)
   -----------------------------------------

  <B>MOJA GOSPODINJSKA POMOČNICA</B>
  
  <B>Avtorji:  Pepika Levstek (knjiga z recepti),
            Ciril Kraševec, Žiga Turk in Janez Jaklič (programa)
  Izdala in založila: Centralni zavod za napredek gospodinjstva in
                      Radio Študent, Ljubljana.</B>
                      
  Kuharski  mojstri  običajno  zatrjujejo, da jih  pri  pripravljanju jedi vodi
izključno domišljija (osnove kuharskega znanja se jim zdijo tako samoumevne, da
o  njih  ne izgubljajo besed). Kuharski začetniki,  vajenci  in pomočniki pa ne
zaupajo  svoji  ustvarjalni domišljiji in radi poiščejo  pomoč in navdih v kaki
kuharski  knjigi. Kuharskih priročnikov je na svetu skoraj toliko kot kuharjev:
nekatere  knjige  so namenjene ljubiteljem  mesa,  druge ljubiteljem zelenjave,
nekatere  svetujejo  tistim,  ki  se jim vedno  mudi,  kakšne  so  prav posebno
natančne, nekatere so starinske, druge moderne.
  Med  take  novosti v svetu kuharskih  priročnikov  sodi računalniska kuharica
Moja  gospodinjska pomočnica, ki sta jo v sodelovanju izdala Centralni zavod za
napredek  gospodinjstva  in Radio Študent. Namenjena  je  vsem tistim, ki imajo
doma  hišni  računalnik in štedilnik, pa bi  radi ti napravi nekako povezali in
združili  prijetno s koristnim. Moja gospodinjska pomočnica je komplet knjige z
recepti in kasete z računalniškim programom za ZX Spectrum. Uporabne in mikavne
recepte  je zbrala Pepika Levstek. Računalniški program, ki ga lahko primerjamo
s  kupčkom  stepene  smetane  na  že tako in  tako  okusni  sadni  kupi,  pa so
prispevali  Ciril  Kraševec,  Žiga  Turk in Janez  Jaklič.  Dodan  je program z
zgovornim naslovom Knjigovodi.
  V  kompletu knjige in kasete prevzame računalnik vlogo svetovalca: pomaga nam
izbrati in sestaviti primerne jedilnike za majhno, večjo, veliko družino. Začne
se  z  nekakšnim bojnim posvetom. Družina sede  za  okroglo mizo, tisti, ki zna
upravljati  računalnik,  pa vstavi kaseto po  običajnem postopku in pritisne na
tipke  (na katere, je opisano v priloženih  navodilih). Računalnik se oglasi in
takoj našteje 155 sestavin, ki jih potrebujemo za pripravo 150 jedi - toliko je
namreč  receptov v kuharski knjigi. Tiste sestavine,  ki so zagotovo v shrambi,
so  že označene s svetlejšo barvo. Po temeljitem ogledu domačih zalog dopolnimo
število  označenih sestavin in jih dodatno podčrtamo  - ali pa izbrisemo svetlo
oznako,  če smo bolj slabo založeni s hrano. Imamo moko, sol, jajce, maščobo in
lovorov list? Potem lahko skuhamo sočno prežganko. In če nimamo krvavic? Pač ne
moremo pripraviti pečenih krvavic.
  Pritisnemo  na tipko. Računalnik nekaj časa melje in tuhta, nato nam svetuje.
Izpiše  vse  jedi  ki jih lahko skuhamo iz  zalog  v  shrambi. Če smo z izborom
zadovoljni  spet  pritisnemo  na tipko  in računalnik  nam  iz teh jedi sestavi
primeren  jedilnik.  Če  se  strinjamo  tudi  s  predlaganim  jedilnikom  lahko
poprosimo  računalnik, naj nam še izracuna energijsko vrednost obroka, izraženo
v  joulih (zelo primerno za vse, ki radi kontrolirajo svojo težo in mislijo, da
bodo že od napornega izračunavanja joulov shujšali).
  Če  z  izborom jedi ali z jedilnikom  nismo  zadovoljni, gremo po drugi poti.
Prelistamo  knjigo  in ugotovimo, kaj bi radi  jedli.  Računalnik nam pove, kaj
imamo v shrambi in kaj moramo še kupiti.
  Od posveta preidemo k dejanjem, tu pa računalnika ne potrebujemo več.
  Program  Moja  gospodinjska  pomočnica bi bil  lahko  most  med generacijami:
združil bo tiste, ki že kuhajo, a se še ne spoznajo na računalnik, in tiste, ki
že  obvladajo računalnik, s kuhalnico pa se doslej še niso dodobra seznanili. Z
računalnikom  je  mogoce sestaviti jedilnik za  naslednji dan ali ves naslednji
teden,  nadzirati zaloge v shrambi in izračunavati energijsko vrednost obrokov.
Praktično,  bo  priznala  vsaka  gospodinja.  Zabavno,  bo  priznal prenekateri
(lačni) mladenič, ki je imel računalnik doslej le za igračo. Pomanjkljivo, bodo
positnarili  nekateri,  ki jih bolj od  izračunavanja  joulov zanima to, koliko
staneta  doma pripravljen obed ali večerja. Prav prikladno bi bilo, če bi lahko
sestavljali  jedilnik tudi glede na to, koliko denarja smo pripravljeni odšteti
za  hrano. Ker pa cene živil niso stalnice, na katero bi se bilo mogoče opreti,
bomo  zaenkrat  zadovoljni tudi s tem, kar  smo dobili: s praktično in uporabno
kuharsko  knjigo,  ki  pomeni  novost tako  med  tiskanimi  priročniki  kot med
računalniškimi programi na naših tleh.