Slovenska originalna navodila -------------------------------
         
BAJKE in povesti o Gorjancih (prosto po Janezu Trdini) V S E B I N A 1. Uvod 2. Tehnikalije 3. Pomoč 4. Gradovi 5. Kdo je kaj naredil 1. Uvod Obljubimo, da bomo nekoč nehali pisati avanture, a tale je čisto nekaj posebnega. Predvsem zato, ker njena vsebina ni več čisto za lase privlečena, ampak jo je prispeval Janez Trdina, Slovenski pisatelj, ki bi, če bi živel v današnjih časih gotovo pisal pustolovske igre, ne pa knjig. Končno je to tudi prva čisto prava grafična avantura, v kateri iščemo zaklad. Kar se grafike tiče nam ni bilo do kompromisa. Slika je na prav vsaki lokaciji, pa še nočne in dnevne se razlikujejo, tako da predstavljajo Bajke z več kot 100 RAZLIČNIMI slikami na tem področju dosežek svetovnega formata. Igro je lahko začeti in hitro se da nabrati prve točke. Proti koncu postaja vse zahtevnejša in le redki junaki jo bodo znali rešiti do konca. Obilo uspeha vam želimo, pa oster kramp in lopato, ko boste na Gorjancih odkopali zaklad. 2. Tehnikalije Sistem, ki poganja vso dogodivščino, poveže baze podatkov s tistim, kar ste si tipkajoč zaželeli in nazadnje da svoje pomisleke vedeti na zaslonu je podoben tistemu, ki ste ga navajeni še iz Kontrabantov in Euroruna. Naši sistemski inženirji pa medtem niso lenarili in so pripravili še nekaj izboljšav. Če vtipkate NE RIŠI se slike na vsaki lokaciji rišejo samo takrat, kadar jih vidite prvič, sicer pa samo, če to posebej ukažete z ukazom POGLEJ. Na vsaki lokaciji sta načelno dve sliki, dnevna in nočna. Če se vam mudi lahko s tipkanjem pohitite. 19 pritisnjenih znakov si računalnik zapomni vnaprej. Nova je tudi cela grafična podoba igre - upamo, da vam bo všeč in da črke ne bodo premajhne. Čas, ki se izpisuje v zgornjem delu ekrana seveda ni pravi ampak pravljični. Izpisuje se po vsakem sprejetem ukazu in ne kar naprej. Vse ostalo ostaja tako kot je bilo, in če ste že kdaj igrali pustolovske igre lahko besedilo do konca odstavka preskočite, saj je sumljivo podobno tistemu iz drugih avantur. Jasno, najprej je treba program oživiti. Kako? Z LOAD "" seveda. In prava glasnost na kasetofonu je važna, pa tudi to, da ni ravnokar redukcija električnega toka. Če vam radirke niso pri srcu, ni druge pomoči kot da si nataknete rokavice in potem začnete z divjanjem po Gorjancih. Ko vas bodo prsti že preveč boleli od dolge hoje, si pot zapomnite na trak s SAVE in jo ponovno odčitajte z LOAD. Sliko, ki vam je všeč, pa si kasetofon narise s SCREEN. Prvo in najvažnejše pravilo vsakega popotnika je dober zemljevid. Ker se ga nam ni ljubilo narediti, si velikega in preglednega, z vsemi mogočimi barvicami naredite vi. 3. Pomoč Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih ste že gotovi vsi prebrali. Če niste, vas je lahko pošteno sram in najbolje je, da pobrskate po omari v dnevni sobi in že končno naredite nekaj koristnega zase. Skrbno jih preberite. Saj so listi popisani z najrazličnejšimi opisi zvijač in skrivnosti. Same neumnosti so se dogajale na Gorjancih. Ljudje so se podili sem in tja, bali so se najmanjše malenkosti. Zagovarjali so škrate, hudobce, Turke (ne Žige) in še koga. Ko boste zvečer v postelji šklepetali z zobmi od strahu in skoraj izpustili knjigo iz rok, je najbolje, da ugasnete luč in poskušate zaspati. Vemo, težko bo, ampak vsemu kar preberete, pa ni treba verjeti. Sanje bodo lepše in prijetnejše. Namesto da bi se v Zagrebu potikali po gostilnah in tam spravljali ljudi ob živce, vam bo to veliko bolje uspevalo v Rudolfovem. To je znano ime, brez strahu, že Valvazor ga je poznal. Kar naenkrat boste postavljeni za par stoletij v preteklost, iz vas bo nastal postaven možak (če seveda to že niste) z mogočno brado, skratka, poraščeni in neurejeni kot bi rekla mama. Ampak tudi brada pride včasih prav. Ker pa so v tistih dobrih časih (larifari...) verjeli v dobre stare običaje, se boste morali temu prilagoditi tudi vi. Takrat so ljudje stopicljali ponoči po Gorjancih in pričakovali od najrazličnejših bitij, da bodo delala čudeze. Da je v takih nočeh pametno kuriti ogenj (kres) in si pogreti premrle ude, najbrž ni potrebno posebej govoriti. Če vas v sanjah ni nikoli strah se lahko ponoči namenite tudi na pokopališče. Kot mož preteklosti in dejanj se boste srečali s tedanjimi prevoznimi sredstvi. Človeka pripeljejo celo do graščin na še tako strmem kraju. In že v tistih časih so barantali za take vrste dobrine. Najrazličnejše tipe boste srečevali, barantali za posvetne in druge reci (dobre zgane kapljice se nihče ne odreče rad). Sicer je pa vsem znano, da je gorjanski konec znan po žlahtni kapljici. Ker pa kakšne čarovnije postanejo v sanjah še bolj začarane, boste potrebovali vso svojo domišljijo za razna gesla in prepustnice. Tempora matantur et linguae mutantur in illis. To je prirejen latinski pregovor, ki pravi, da se z leti spreminjajo tudi pogovorni jeziki. Tako se mora človek kar naprej učiti, ali za naprej ali pa za nazaj kot je to v tem primeru. Pazite kako se boste sprehajali. Vedno je bolje, da sami pogledate kod vodijo poti, kot da se pustite škratu zavajati. Pozabljiv in strašno navihan je. Morda se bo zgodilo, da vam bo mešal vase že tako rahle štrene, ampak navsezadnje je čisto v redu fant. Če človek pred spanjem predolgo bere, še posebej pa grozljivke a la Bajke, ga pozneje med spanjem tlači mora. Potem pa se mu pojavljajo pred očmi črni kosi, kako nosijo v kljunih svoja gnezda in vam jih hočejo po vsej sili posaditi na glavo. Kaj se človeku ponoči vse plete po glavi. Samo zbuditi se nikar, ker veselice še ni konec. Opozorilo ! Pazite na svoje stvari, ker je v gozdovih veliko tatov. Na Gorjancih boste srečevali veliko deklet, žena in drugih krasotic. Babnice so kot vedno polne zvijač in vas bodo popeljale pustolovščinam naproti. A tudi gozdni mož ni od muh. Vemo, da vas bo zamikalo, da bi raziskali vsako ped gradov, mimo katerih boste šli. Pravilo, ki velja še danes pa pravi, da človek ne more na primer na gala večerjo v bundi in plavutkah. Celo v sanjah bo treba skrbeti za pravo garderobo. Plavutke bi sicer prišle prav, ker je na in blizu Gorjancev veliko vode, ampak v pravljico pa res ne sodijo, ali ne. Ker so sanje povaj, ki ne pozna meja, vam Gorjanci ne bodo dovolj, in boste hoteli na primer na jug, na Klek. Potovanja so tudi v pravljicah lahko hitra, le pravo prevozno sredstvo je treba izbrati. Nikar ne bodite preveč pametni in ne uničite si prevoznega sredstva, še preden se vam izplača. Ker je človek že zelo dolgo radovedno bitje, še posebej pa ga mikajo skrivnostni papirji in podobna ropotija, se boste na ta trnek ujeli tudi vi. Kot pravi Indiana Jones na Gorjancih se boste z arheološko strastjo podili sem in tja. Firbec je že marsikoga pogubil, še posebej pa se to lahko zgodi v teh skrivnostnih krajih. Taki boste kot pijanec, ki nikakor ne more odnehati s pitjem. Saj pravijo, da se pijanec spreobrne šele, ko se v grob zvrne. Vi se boste med potjo nekajkrat zvrnili v grob, spreobrnili pa zagotovo ne. Počasi, z veliko potrpljenja (sanje so lahko zelo dolge, če je noč dovolj dolga) se boste prebijali in nazadnje dokopali do nečesa, za kar boste mislili, da je konec. To bo pa že skoraj heureka. Še zbuditi se bo treba, ugasniti svojega celo noč puhtečega črnuha in potem ? Ja, potem boste ugotovili, da sanje sploh niso tako neumne in da je na našem ljubem svetu vse mogoče. Sklenili boste, da raziščete Gorjance. Če je vaš rojstni kraj tam, kjer se na Gorjance vidi skozi okno, boste takoj po šoli skočili tja gor in presneto natančno preiskali teren. Za druge uboge pare, ki jih tarejo skrbi s prevozom, pa kakor vedo in znajo. Tudi nas, ki smo tole "vkup dajali" presneto zanima, kaj je treba najti. Škrati,vile in drugo frfotajoče prebivalstvo Gorjancev nas je prosilo, da stvar objavimo. Rekli so, da bi končno radi, da že kdo najde tisto ropotijo. Priznati morate, da si v resnici lahko želijo nekaj miru, če ljudje že stoletja hodijo, kopljejo, čakajo ponoči, ob Kresu po Gorjancih in jim ne puste spati. Torej je čas, da se naredi velika akcija in stvar konča, saj vendar živimo v času akcij, velikih dejanj. Zmenimo se takole: Do 23. junija 1986 bitja čakajo, da kdo najde ropotijo, potem so rekli, da je ne bo več, ker jo bodo vrgli v najglobje brezno. Zdaj pa le hitro pljunite v roke in na radirke ! Mi pa bomo strašno veseli, če nam boste pisali, kakšne vesele trenutke doživljate na Gorjancih. Ker tudi tam berejo MOJ MIKRO bomo kakšno pismo objavili, da bodo tam vedeli, kako daleč ste že oziroma kaj ste že vse našli. Pišite pa tudi, če vas bo ponoči tlačila mora in se boste v Gorjanskih gozdovih zgubili. POMOČ ZA NAJBOLJ ZAGRIZENE Slovarček naj bo v pomoč vašim potujočim dušam, čeprav je v njem le nekaj besed, ki jih živalca razume. Sicer se je pa treba vedno malce potruditi, če se hoče kam priti. OKRADI PREISCI ODPRI RISI POLIJ SE POLIJ ZAKURI ZAPRI NE RISI VSTOPI ZAJEMI ZATRACANI KLJUKEC OPISI POVEDI POTOPI SE MASAMA RENTEZI P(REGLEJ) ZAJAHAJ RAZJAHAJ FRFLUFTAR SPI PLEZAJ SAKRDI KOSIUBIJ SKRAMABURDA SNEMI NALOZI SAKRATENCIA FURBAMENT DELAJ PRIZGI SIS BRDAVS ZAPREZI POPIJ PIJ CAGAVCEV CENE POJEJ JEJ ZIDAJ MIRCA TIRCA POGLEJ BERI BRUTA FIGURA PO GORJANCIH GOR IN DOL Štirje deli, to je igra, štirje papirji tvoja briga. Črna brada tvoj ponos, le odreži, da bos igri kos. Mrtvaška srajca je res oblačilo, ki bo vam srečo pomenilo, morda v gradu, kaj se ve. Da o metli sploh ne govorimo, kako v redu je vozilo, pot do gore bo premostilo, a pazite, to lahko je vrag, da ne jahate za vsak korak. Kresne noči so znane in navade vam vsem poznane. Kaj takrat se dela in godi, seveda, le če človek si to res zeli. Hoditi po Gorjancih je zabava, le če volja je naj prava. Z gorjačo škrata le ubijte, niti diha ne pustite, pa grdo gorjansko govorite, da vse vile prebudite. Bo to hudobcu silno všeč, saj kleti sa.... ne zna nihče več. Konja v gradu povedite in kočijo zaprezite. Vstopiti v kočijo ni težko, le z izbiro bo bolj - tako. Potovanje, lepa stvar, po Gorjancih gor in dol, levo, desno in na sever, kjer Slava dober je ta čas manever. Če radi bi v kak grad pokukali, pazite, kako boste jajca kuhali. Vstopiti pa ni nič težko, če m... opora vaša bo. Ker so vino že takrat ljubili, poskusite ga, da vam srce omili. Ko vas v gostilno bo pot pripeljala, veselo vzdušje, da je kaj, kaj tu in tam storite, to je pa le vaša stvar. Ker gostiln je veliko, izberite najprej pravo in pokažite tam vso veljavo. Čarovnice so zlobna bitja, zato le mirno z vodo jih zalijte. Presneto prav pa vam kdaj pride, da njeno truplo poberite. Vsaka voda dobro je tesnilo, za dušo tvojo milo, posebej če ostal si brez. A druge vode bo mokrilo prineslo ti zaklad. Za Feliksa pa pravijo, da pije in zamenja kar ima. Ponoči v gozdu je nevarno, tema je in strah povsod. Spanje že od nekdaj je koristno in premaga škrata, to pojavo sitno. Da je kapljica njegova hiba, ne reci da te to ne briga. Če želite, se kar po gradu sprehodite, potem se brž na metlo zavihtite in iz sobe odletite. Kjer se markacija, puščica sveti, tam poskusite v levo, desno, kamorkoli nov korak. Vi bi hoteli jasno več, da bila bi igra čisti hec in če prehitro bi to stvar rešili, le kam bi se potem mi skrili, ker take bedarije ste kupili. Ka ta pesem pravi, je vse res al' ne, poskusite, nasmejte se. 4. Gradovi Da ne boste rekli, da je cela knjižica samo "nakladanje", čeprav ni tako neumno kot si vi mislite, še nekaj zanimivih podatkov o gradovih na vaši poti: GRAD BOGENŠPERK Dedina plemenitih Wagen in to je ostal do prve tretjine 17. stoletja. Prvi lastnik je bil Kristof I. Wagen. Ko je eden od lastnikov okrog 1625 stopil v avguštinski red, je samostanu v Ljubljani prepustil gospostvo. Po smrti je zapadlo v roke lekarnarju Cerminelliju. 1634 prodano J. Kheysellu 27. 9. 1672 kupi za 20.000 goldinarjev Valvazor. V njem si je uredil tiskarno. Zanimal se je celo za čarovništvo in zbiral gradivo. Zaradi izdaje Slave Vojvodine Kranjske pa se je tako zadolžil, da je Bogenšperk 1692 prodal A. Gaudiniju. 1774 kupi M. Skubej 1789 kupi Wogathay 1853 kupi knez Windischgraetz. GRAD HMELJNIK Prvič se omenja v virih že 1217 kot dedina gospodov plemenitih Hopfenbechov, ki so izumrli v začetku 14. stoletja. Leta 1521 se je na Hmeljnik poročila Ana Auersperg in ti so bili lastniki skoraj 300 let. 1521 so zaradi zadolžitve prodali zidu S. Zeidlerju 1740 pride grad v last grofu Paradaiserju 1796 kupi A. Obreza 1827 kupi grof M. Cornini-Cronberg 1872 kupi baron E. Perglas 1876 kupi baron F. Wamboldt. Hmeljnik je tip kastelnega gradu- visok zidni plašč zakriva osrednje dele gradu, to je dvorišče. V 16. stoletju je dobil bogato arkadno dvorišče. Pred turškimi napadi so ga zavarovali z dvojnim obzidjem. Med zadnjo vojno je bil požgan. GRAD MEHOVO V virih je že od leta 1161 kot dedina plemenitih Maichauov ali Mehovskih, do sedemdesetih let 13. stol. 1376 je bil grad izročen celjskemu Hermanu I. 1456 ga podedujejo Habsburzani 1472 oskrbnik in poveljnik gradu L.pl. Kozjak 1490 G.pl. Khreig zač. 16. stoletja zastavljeno B. Mindorferju od 1540 do 1548 zastavni gospod H. Puchler, 1603 K.pl. Jurič ko so 1515 izbruhnili kmečki upori so grajske žive metali z gradu. Ob ponovnem napadu 1602 se je K.pl. Jurič ubranil. Okrog 1630 je grad zapuščen in na njegovih razvalinah zgrajen grad RUPERC VRH. Zidati ga je začel J.E. grof Paradaiser, dokončan je bil 1657. 1726 po lastništvu Egkhov ga dobi kostanjeviški samostan 1794 dobi ga verski sklad 1825 kupi A. baron Schweiger 1850 J.pl. Valmagoni, nato A. Syre 18766 J. Dobrzanski 1887 Jeanne Xavier iz Colmarja v Zg Alzaciji 1892 R. Schlesinger 1919 posestvo Ruperc vrh in Mehovo kupi Josipina Stare SAMOSTAN PLETERJE Edini naseljeni kartuzijanski samostan. Ustanovil ga je Herman II. celjski leta 1407. Cerkev je bila posvečena 1420, 1545 je prešla v roke Jezuitov, ki so ga imeli do 1773. Leta 1889 so ga zopet kupili Kartuzijanci, od stavb je stala le še cerkev. Med 1899 in 1904 je bil na novo zgrajen - francoski arhitekt Pichat. GRAD OTOCEC V virih se omenja že od leta 1252 dalje. Bil je dedina pl. Warthov. Od konca 14. do 16. stoletja o lastnikih ni podatkov. Kasneje so bili to Villanderji, K. Vojc, nato Egkhi. 1560 kupijo Lenkovici 1603 posestvo Posarelli proda Dovbolicu 1629 kupi J.pl. Sonce, 1727 podedujejo Schweigerji 1851 kupi G. braon Berg in zena 1854 kupi A. grof Margheri-Commadona in žena 1927 postane lastnik K. grof Villavincenzio-Matgheri med zadnjo vojno je bil grad podrt, nato obnovljen. Dolino Krke imenujejo tudi "dolina gradov", zato vam res ne moremo napisati zgodovine vseh gradov, saj jih je se kolikor hočete. Nekaj jih je v ruševinah, nekaj jih je celo obstajalo le v domišljiji. Tudi lastnikom gradov so ljudje dajali svoja imena da je včasih težko ugotoviti, koga so imeli v mislih. Viri: M.Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem 5. Kdo je za kaj kriv Za izid: Založba Xenon, pod katero sta podpisana Žiga Turk in Ciril Kraševec, IRO SUZY Za idejo: Barbara Železnik Za scenarij: Barbara Železnik in Igor Bizjak Za slike: Igor Bizjak in Pixasso Za programski del: Žiga Turk Hrvaška originalna navodila -------------------------------
         
BAJKE (po Janezu Trdini) S A D R Ž A J 1. Uvod 2. Tehnikalije 3. Pomoć 4. Zamkovi 5. Tko je za što kriv 1. Uvod Obećavamo,da ćemo jednoga dana prestati da pišemo avanturističke igre.Ali ova je sasvim nešto izuzetno. Scenarij je pisan prema knjizi "Bajke i priće o Gorjancima" slovenskog pisca iz devetnaestog veka, Janeza Trdine. Kad bi Janez živio u današnje doba, sigurno bi pisao avanture za kompjutere. Avantura je klasična, potraga za blagom: Još nakoliko dana je do Bogojavljenske noći. Stojiš pred jednom od mnogih kavana u gradu pored Krke. Iza crvenih krovova starog grada izdižu se izmaglicom obavijeni Garjanci. Kriju blago, stare srebrnjake. Čovjek koji je blago zakopao, označio je to mjesta na četiri komada papira. Potražite ih i blago će biti vaše. Bajke su više od obične avanture. Na svakoj od 110 lokacija ima zapravo dvije slike, što znaci da ovdje ima više slika nego u i jednoj engleskoj avanturi za 48K spectrum. U algoritam su ugrađeni elementi veštačke inteligencije, tekstovi i slike su u svojim prozorčićima, ugrađen je i sat... 2. Tehnikalije Sistem koji pokreće cijelu avanturu, povezuje baze podataka s onim štoste prikucanju poželjeli, a svoje sumnje stavija do znanja na ekranu, slično kao što ste već navikli iz "Kontrabanta" i "Euroruna". Naši sistemski inženjeri u međuvremenu nisu gubili vrijeme, već su pripremili i neka unapređenja. Tako se slike poslje naredbe NE CRTAJ sada crtaju samo onda kad ih vidite po prvi put, a inaće samo ako to posebno naredite naredbom POGLEDAJ ili za čitav sat sa CRTAJ . Na svakoj lokaciji su u načelu dvije slike, dnevna i noćna. Ako vam se žuri, možete da požuriti s kucanjem. Računar će 19 (baš toliko) pritisnutih znakova upamtiti unaprijed. Nov je i cijeli grafički lik igre. Nadama se da će vam se dopasti i da slova neće biti suviše mala. Vrijeme koje se ispisuje u gornjem dijelu ekrana, naravno, nije pravo, već iz bajke. Ispisuje se poslije svake primljene naredbe, a ne stalno. Noću su vam mogućnosti veoma ograničene i zato pokušajte da ZASPITE. Ali, pažnja! U snu vam mogu nešto ukrasti, a i neke stvari mogu se uraditi samo noću. Sve ostalo ostaje kao što je bilo,pa ako ste ikada igrali avanturističke igre tekst do kraja poglavlja možete slobodno reskočiti, jer sumnjivo liči na onaj iz drugih avantura. Jasno, najprije treba igru oživjeti. Kako? Ako otkucate LOAD"". I važno je da je glasnoća kasetofona prava, pa i to da nije redukcija struje upravo kad ste poželjeli da se igrate. Ako baš ne volite Spektrumove gumice ne može se ništa drugo nego da stavite rukavice na svoje nježne ruke i onda počnete sa trkom. Kad vas prsti ipak zabole, možete vaš dotadašnji put staviti na vrpcu sa naredbom SAVE i ponovo ga upotrebiti sa LOAD, slika koja vam se dopada snimi se sa SCREEN. Najvažnije pravilo za svakog istraživača je imati dobru kartu. Mi je nismo htjeli napraviti, zato je napravite vi, možda i u boji. 3. Kako se igrati "Bajke i priće o Gorjancima" (Bajke in povesti o Gorjancih) poznatog slovenskog književnika Janeza Trdine vjerojatno ste već pročitali. Ako niste, požurite da nadoknadite propušteno i u najbližoj biblioteci potražite ovu lijepu knjigu. Brižljivo je proćitajte.Stranice su prepune opisa raznih lukavstava i tajni.Na Gorjancima su se dešavala čuda neviđena. Ljudi su se bojali svega i svačega, patuljaka, zlih stvorenja, Turaka i raznih bića. Kad vam uveće, u postelji, zubi zacvokaću od straha, bit će najbolje da ugasite svjetlo i pokušate zaspati. Neće ići lako, ali ne morate povjerovati u sve što proćitate. Snovi će tako biti ljepši i prijatniji. Umesto da skitate po mijesnim kavanama i nervirate ljude,to će vam mnogo bolje uspijevati u Rudolfovu. Bez brige, to je poznato mjesto, još je Valvazor znao za njega. Odjednom ćete se vratiti nekoliko vjekova unazad, pretvorit ćete se u stasitog čovjeka (naravno, ako to još niste), sa velikom bradom, jednom riječju neurednog, kako bi to mama rekla. Ali, ponekad i brada dobro dođe. Pošto se u ona dobra, stara vremena (ma nemoj!) vjerovalo u dobre stare obićaje, morat ćete se i vi tome prilagoditi. U ono vrijeme 1judi su noću lutali Gorjancima, očekujući čuda od raznih bića. Da je u takvim noćima pametno ložiti vatru i zagrijati prozeble udove vjerojatno ne treba naročito isticati. Ako se u snovima nikada ne plašite, noću možete da se uputite i na groblje. Kao čovjek od akcije, u prošlosti ćete imati priliku da se susretnete sa ondanšnjim prijevoznim sredstvima. Njima se može istići do zamkova i na najnepristupačnijim mjestima.Za cjenkanje se znalo i u ono vrijeme. Sresti ćete najrazlićitije tipove, cenjkt ćete se ako raznih svjetovnih i drugih stvari (dobre žestoke kapljice nitko se rado ne odriče). Na kraju krajeva, dobro se zna da je gorjanski kraj poznat po plemenitoj kapljici. S obzirom na to da poneke magije postaju u snovima još kompliciranije, trebat će vam mnogo mašte za razne lozinke i propusnice. "Tempora mutantur et linguae mutantur in illis" glasi verzija latinske poslovice koja kaže da se sa godinama mijenjaju i jezici kojima ljudi razgovaraju. Tako čajvek mora neprestano učiti, unaprijed ili unazad, kao u ovom slučaju. Pazite kako se šetate. Uvijek je bolje da prvo sami pogledate kuda putevi vode, nego da pustite patuljke da vas pogrešno upute. Oni su zaboravni. Ako čovjek prije spavanja dugo ćita, naročito priče strave i užasa, kao što su ove "Bajke", kasnije sanja košmarne snove. Pred očima mu se pojavljaju crni kosovi sa gnijezdima u kljunovima, koja hoće po svaku cijenu da vam nabiju na glavu, što se sve ćoveku noću mota po glavi. Samo se nemojte probuditi, jer zabava još nije završena. Na Gorjancima ćete sresti velik broj djevojaka, žena, ljepotica.Žene su, kao i obično, pune lukavstava i navesti će vas na mnoge pustolovine. Ali ni šumski čovek nije od juće. Znamo da ćete poželjeti da istražite svaki pedalj zamkova pored kojih ćete proći. Ali, pravilo koje je i danas na snazi, kaže da čovjek ne može stići na gala večeru u jakni i sa perajama. Čak i u snu treba voditi računa o garderobi. Peraje bi, doduše, dobro došle, jer na Gorjancima i u blizini ima mnogo vode, ali u bajke zaista ne spadaju, zar ne? Snovi su pojava koja ne zna za granice i zato će vam Gorjanci postati tijesni, poželjećete da polete, na primjer, na jug, na Klek. Putovanja mogu i u bajkama da budu brza, samo treba odabrati pravo prevozno sredstvo, aerodrom i pravac. Ne budite suviše pametni i nemajte uništiti svoje prevozno sredstvo pre nega što vam se isplati. Poznato je da je čovjek odavno veoma radoznalo biće, a naročito ga privlače tajanstvene listine i slična starudija, pa ćete se tako i vi uhvatiti na tu udicu. Kao pravi Indiana Jones na Gorjancima ćete juriti tamo-amo, obuzeti pravom arheološkom strašću. Zbog ljubopitijivosti su već mnogi stradali, a to se naročito lako dešava u ovim tajanstvenim predjelima. Pažnja' Čuvajte svoje stvari, jer u šumi ima lopova.Bit ćete kao pijanica koja nikako ne može ostaviti piće. I poslovica kaže da se pijanica preobrati tek kada se u grob sunovrati. Vi ćete se na putu nekoliko puta sunovratiti u grob, ali sigurno se nećete preobratiti. Polako, sa mnogo strpljenja (snovi mogu veoma dugo trajati ako je noć dovoljno dugačka), probijat ćete se do nečega za što ćete na kraju krajeva misliti da je - kraj. To će biti već skoro eureka. Treba se još samo probuditi, ugasiti svog crnju koji se pušio cijele noći, a onda? E,onda ćete otkriti da snovi uopće nisu tako glupi i da je na ovom našem milom svijetu sve moguće. Tako ćete odlučiti da istražite Gorjance. I nas koji smo ovo sklepali,strahovito zanima što to treba naći. Patuljci,vile i ostalo lepršavo stanovništvo Gorjanaca zamolilo nas je da ovo objavimo. Rečeno nam je da i oni žele da se ta stvarčica već jednom pronađe. Priznajte da oni zaista s pravom žele malo mira,kad im ljudi vjekovima dolaze, kapaju, noću čuče pored vatre, na Gorjancima provode Bogojavljensku noć... ne daju im da spavaju. Došlo je vrijeme da se produzme velika akcija i stvar okonča, jer danas ipak živimo u doba akcija i velikih djela. Mi ćemo se vrlo radovati ako nam napišete kakve radosne trenutke doživljavate na Gorjancima. E pa neka bude ovako:do 23.juna 1986 bića sa Gorjanaca čekaju da netko pronađe blago, a poslije će ga uništiti - baciti u neki ponor. Sada požurite i hajde na gumice! Nas će mnogo obradovati ako znamo šta vam se dešava na vašem putovanju .I tamo se bere Moj Mikro, zato možete slobodno tamo pisati. Neka će pisma biti objavijena da svi znamo šta ste već pronašli. Pišite isto tako ako vam nešto ne pođe sa rukom. POMOĆ ONIMA KOJIMA SE STRAŠNO IGRA Ovaj mali rječnik neka pomogne vašim lutajućim dušama. U njemu je samo mali broj riječi koje ova "životinjica" razumije. Sigurno znate da čovek mora malo upotrijebiti mozak, štogod da radi. To važi i za vas. UKRADI TRAŽI OTVORI OPIŠI POLIJ SEBE LOŽI ZATVORI CRTAJ ULAZI ZAJEMI ZATRACANI KLJUKEC NE CRTAJ POVEDI RONI MASAMA RENTEžI P (POGLEDAJ) ZAJAŠI RAZJAšI FRFLUFTAR SPAVAJ POPNI SE SAKRDI KOSI UBIJ ŠKRAMABURDA SKIMI NALOŽI SAKRATENCIA FURBAMENT RADI UPALI ŠIŠ BRDAVS ZAPREŽI POPIJ,PIJ CAGAVČEV CENE JEDI,POJEDI PODIŽI MIRČA TIRČA POGLEDAJ ČITAJ BRUTA FIGURA PUT PO GORJANCIMA Četiri dijela, četiri papira, e to je sada tvoja briga. Crna brada tvoj je ukras odseći, pa ćeš dobro proći. Mrtvačka košulja dobra je da se navuče i ono varijlvo kolo sreče da okrene. Možda dobro dođe u nekom zamku, tko to zna? Sta da pričamo o metli kad se zna, da je bolja od svakog vozila. Njena slabost nek se zna, pazite, kad vam je nestala. Juna, o ponoći, dvajstrećeg je Čas koji skriva tajne šume, nove kraje. SIovenski običaj to kaže, da vatra može mnogo da pomogne. Batinom ubijte patuljka, nevaljalca malog, koji vam smeta. Naučite gorjanski da psujete. Vragu se to strašno dopadne ako pravu rijeć upotrijebite. Možda sa... će biti riječ. Konja u zamak povedite i kočiju zapregnite. Unutra samo brzo ali odlučiti se za koji ne smije biti teško. Putovanje krasna stvar, gore, dolje, lijevo i na sjever, gjde Slava vojvodine je manever. Ako želite u kojem zamku lutati bolje da naučite jaja kuhati. Ući neće biti teško ako m... bit će pomoć vašoj duši. Ljudi su i tada vino voljeli zato ga probajte, da biste sve bolje vidjeli. Kada put vas nađe u nekoj gostioni, bit će veselo, o la la. Šta ćete tamo pa kako tko i šta. Vještice su čudna bića, zločeste drugarke patuljaka. Zato ih samo vodom polijte i sa sobom ... Katkad voda dobra liječi pa treba žestoko, tu ti pomaže... Feliks licemjerac rado pije ili cjenka - bog zna što. Ako želite po zamku se šetajte, onda metlu zajašite i Iz sobe odletite. Gdjegod pred očima markacija zasvijetli može se novi put pronaći. Vi bi jasno htjeli više, da bi riješili jedan, dva i ništa više. Što vam ova pjesma kaže, možda je dobro, možda laže. Pronađite i radujte se. 4. Zamkovi Da ne biste rekli da se u cijeloj knjižici nalaze samo "naklapanja", iako ni to nije tako glupo kao što vi mislite,dajemo još nekoliko zanimljivih podataka o zamkovima na vašem putu: ZAMAK BOGENŠPERK Zaostavština plemenitih Vagenovih, u čijem je vlasništvu bio do prve trećine 17.vijeka.Prvi vlasnik bio je Krištof I. Vagon.Kad je kasnije, oko 1625. godine, jedan od vlasnika stupio u kaluđere, prepustio je manastiru u Ljubljnani i svoje imanje. Poslije njegove smrti prešlo je u ruke apotekara Karminelija, godine 1634. prodato je J. Kejstelu a 27.9.1672. zamak je za 20.000 zlatnika kupio Valvazor. Tu je uredio i svoju štampariju. Zanimao se i za mađiju. Prikupljao je građu o svom kraju. Zbog izdavanja "Slave vojvodine Kranjske" tako se zadužio, da je bio primoran da proda zamak. Tako je Bogenšperk 1692. godine kupio A. Gaudini. Godine 1774 kupio ga je M. Skubej, 1789. Vogataj, a 1853. knez Vindišgrec. ZAMAK HMELJNIK Prvi put se spominje još 1217.godine,kao imanje plemenite porodice Hopfenbach, koja je izumrla početkom 14. vijeka. Godine 1521 tu se je udala Ana Auersperg i njena porodica je bila vlasnik zamaka skoro tri stotine godina. Godine 1521. prodali su ga zbog dugova S. Zajdleru, a zatim je zamak prešao u ruke grofu Paradajzeru 1740. godine, 1796. kupio ga Je barun F. Vanbolt. Hmeljnik je tip kaštela - visok bedem štiti centralne dijelove zamka sa dvorištem. U 16. vijeku dozidane su arkade na dvorištu. Od turskih napada zaštićen je dvostrukim bedemom. Zamak je spaljen u toku drugog svjetskog rata. ZAMAK MEHOVO Spominje se već 1611. godine kao imanje plemenitih Majhaua ili Mehovskih, do sedamdesetih godina 13. vijeka. Godine 1376. zamak je predat celjskom grofu Hermanu, 1456. naslijedili su ga Habsburgovci. Godine 1472. upravnik imanja bio je L. pl. Kozjak, 1490. G. pl. Krajg, početkom 16. vijeka zamak je povjeren B. Mindorferu, od 1540. do 1548. g. H. Puhleru, a 1603 K. pl. Jariću. Kad je zamak ponovo napadnut 1602. godine, K. pl . Jurić uspio je da odbije napad. Oko 1630. godine zamak je napušten i razoren, a na njegovim ruševinama sagrađen je zamak Ruperć Vrh. Počeo je da ga zida grof. J. E. Paradajzer, a dovršen je 1657. godine. Jedno vrijeme bio je viasništvo poriduce Ek, a zatim ga je dobio koštanjevički manastir. Godine 1794. zamak je prešao u crkveni fond, 1825. kupio ga je baron Švajger, 1850. plemeniti Valmagani, zatim A. Sire, 1876. J. Dobržanski, 1887. Žan Ksavije iz Kolmara u Gornjem Alzasu; 1892. godine kupio ga je R. Šlezinger, a 1919. godine je imanje Ruperć Vrh i Mehovo kupila Josipina Stare. MANASTIR PLETERJE Jedini naseljeni kartuzijanski manastir.Osnovao ga je Herman II Celjski godine 1407. Crkva je osvećena 1420. godine, a 1345. prešao je u ruke jezuita, koji su ga držali do 1773. Godine 1889. opet su ga kupili kartuzijanci, ali od svih zgrada stajala je samo crkva. U periodu od 1899. do 1904, manastir je ponovo izgrađen, arhitekta je bio Piša iz Francuske. ZAMAK OTOČEC U izvorima se spominje još od 1252 godine,kao imanje plemenitih Varta.Do kraja 14. pa do 16. vijeka nema podataka o vlasnicima. Kasnije su to bile porodica Vilander, zatim Vojč i Ek. Godine 1560. zamak su kupili Lenkovići, 1603. postao je imanje Pozarelijevih, koji su ga prodali Dovoliju; 1629. kupio ga je J. pl. Sonce, a 1727. naslijedio Švajger s porodicom. Godine 1851. zamak je kupio barun Berg, a 1854. grof Mergeri - Komandona sa ženom. Godine 1927. vlasnik postaje grof Vilavinčencio - Margeri. U toku drugog svjetskog rata zamak je razrušen, a zatim obnovljen. Dolina Krke naziva se i "dolinom zamkova" i zato ne možemo da vam navodimo historiju svih zamkova koji se u ovim krajevima nalaze. Mnogi su razoreni, a pojedini su postajali samo u mašti. Stanovništvo je ponekad vlasnicima davalo domaća imena, tako da je katkada teško utvrditi na koga se odnose. Izvor: M. Smole: "Graščine na nekdanjem Kranjskem" 5. Ko je za šta kriv Za izdavanje: Izdavač XENON za koji potpisuju Žiga Turk in Ciril Kraševec, u saradnji sa SUZY Zagreb. Za ideju: Barbara Železnik Za scenerio: Barbara Železnik i Igor Bizjak Za slike: Igor Bizzak i Pixasso Za programski deo: Žiga Turk Opisi: -------- (Moj Mikro, December 1986, Ervin Kostelec, 8/10) -------------------------------------------------- Povzetek: razišči Gorjance in izkoplji zaklad Nova domača pustolovščina je igrica v Xenonovem nizu uspešnih Smrkcev in popularnega Euroruna. Avtorji so scenarij tokrat črpali iz Trdinovih bajk o Gorjancih. Resnejšim igralcem vsekakor svetujem, naj si knjigo ogledajo in jo kar vso preberejo. Opozarjam jih zlasti na pripovedko Barabas. Podrobno naj preberejo tudi navodila za igro, saj vsebujejo zelo koristne nasvete in namige. Nekateri so v prozi, drugi v stihih: stavki se vam bodo zdeli včasih malce čudni, a nič ne de - precej si boste pomagali. Tudi nekaj glagolov boste našli. seveda pa ne vseh. Igro sem naložil s precej težavami (najprej po naključju srbohrvaško različico). Toda potem sem bil očaran. Seveda, zaradi vseh značilnosti programa Pixasso 2: hitrega risanja, pestrosti slik in se česa. Slike so za malenkost manjše od zaslona in so osenčene z robom (3D tehnika). V nasprotju s Kontrabantom 2 in Eurorunom ne izginejo z zaslona. Če so vam všeč, jih brez težav posnamete na kaseto. Na voljo sta dva načina: RIŠI in NE RIŠI. V drugem načinu se bo slika izrisala samo prvič (kot pri igrici Robin of Sherlock). Nad sliko so med vso igro izpisani datum, ura, število vtipkanih ukazov in rezultat. Ura se vam bo zdela morda malo čudna, a se boste hitro navadili. V igri igrata posebno vlogo dan in noč, in temu so prikrojene tudi slike. Za boljšo predstavo naj povem, da je vseh lokacij 105, vseh predmetov pa 67. O prevodu srbohrvaške različice naj povedo svoje mnenje igralci; toda tudi smeri so v slovenski verziji drugačne. Komunikacijski del programa je novost. Vsa besedila se izpišejo v posebnem oknu sredi zaslona. Okno se po potrebi poveča in se razleze tudi po sliki. Manjše in stisnjene črke so morda težko berljive, vendar se tudi tega navadiš. Ukaze lahko vtipkujete vnaprej, izpis pa spremlja prijeten kratek ton. Šumnike lahko vtipkavate ali pa tudi ne. Žal se tudi v Bajkah srečamo z neko težavo: zemljevidom. Tudi vseh smeri ni izpisanih in so zato ponekod dodatni prehodi. Avtorjev glede tega ne morem pohvaliti. Marsikomu brez zemljevida ne bo šlo. Zgodi se tudi, da moraš po izpisu besedila čakati še nekaj sekund. Ali pa vas ponoči kdo okrade, čeprav bi že morali iti spat. Nekaj takšnih malenkosti igro malce pokvari. Za tehnično plat sem igri prisodil oceno 10. Opraviti imamo z neštetokrat predelanim Quillom, česar pri igranju sicer ne ugotoviš, je pa to opaziti s programske strani. Scenarij ni slab, vendar menim, da se bo mnogim kljub navodilom v začetku (in morda tudi pozneje) zapletalo, zato je moja končna ocena 8/9, za malenkost boljša od ocene Euroruna. Še nekaj nasvetov, da ne bi prehitro vrgli puške v koruzo. Igro začnete zelo neurejeni: z dolgo črno brado, v kateri mrgoli bolh. Škarje v roke in proč z njo! Če ste prebrali knjigo, potem veste, za kaj morate brado dati modrecu Musulinu. Lepe škornje boste dobili, če boste šli za vajenca k čevljarju. Geslo za vstop v grad, kamor vas ne pusti general Erger-Berger, je Mirča Tirča. S koso pokosite travo pri mogočnem drevesu. Sami ugotovite, kam morate nato odnesti seno. Če imate vrč, lahko zajamete opolnoči pri koprivah vodo. To je sredstvo proti čarovnicam. Če se boste opirali na logiko iz Trdinove knjige, boste hitro nabirali odstotke in boste hitro tudi prišli do konca. Pomoč: -------- (Moj Mikro, Junij 1987, Ervin Kostelec, 8/10) ----------------------------------------------- Povzetek: zaklad na Gorjancih Nadaljujem opis igre Bajke v Mojem Mikru 12, 1986. Tu bomo igro končali. Namesto da bi narisal zemljevid (vsi vemo, kakšni križi so z njim), bom iz ključnih situacij navedel ustrezno pot kot ukaze za premikanje. Igrati začneš bos (brrr!), zato pojdi k čevljarju (SZ, NOT) za vajenca. Delaj in za plačilo dobiš škornje. Zdaj poišči škarje, da se znebiš smrdljive brade. Škarje so v grajskem vrtu (VEN, SV, S, SZ, J, JV, J, JV). Z njimi si odreži brado in jih odloži. Vrni se v Rudolftovo - Novo mesto - S, S, Z, V) in prični akcije Poišči metlo (J, V. J, J), lahko jo jezdiš. Ko se zvečeri, se odpravi spat. Zdaj k čarovnicam (J, J, SV, J, ZAJAHAJ METLO, V, JV). Razjahaj metlo, nato pa odidi na zahod in jugovzhod. Si pri modrecu Musulinu. Daj mu, kar želi - odrezano brado in škornje, on pa ti da urok za krajo. Izogibaj se Vlahov, zato zavij na jug Zajahaj metlo in se vrni (V, S, SZ, S, JZ, S). Če morda nimaš več metle, jo ima dekla, ki pometa okoli hiše. V Rudolfovem pojdi v gostilno in z urokom okradi Žida Kelbernesa. Ker se mu s tem dejanjem hudo zameriš, naglo zbeži ven. Imaš rdeči papir - del zemljevida. Sedaj se pripravi za veliki kres, kresno noč. Poiskati moraš še vse potrebno. Dračje je pripravljeno na majhni jasi, kresilna goba je pri biričih (JV, V, JV, JV, V, J, SV, Z). Vrni se k vedru (Z, S, JZ, J, S, S, V) in ga vzemi. Vrč dobiš v gozdu (JZ, SZ, Z). Pojdi na majhno jaso (S, SV, JV, V, S). Mimogrede preišči žep suknje. Ko najdeš praprotno seme, suknje ne potrebuješ več. Ostane ti le, da počakaš polnoč 23. junija. Čeprav ni novo leto, ostani buden in 24. Junija ob enih ponoči zakuri kres. Zaradi praprotnega semena ogenj silno zažari in osvetljeni Gorjanci ti kažejo nove poti. Ko ogenj zagori, se ti odpre pot na sever in jug. Na severu zajemi polnočno vodo (ta vse omrtvi), nato pa na jugu poldansko (ta vse oživi). Hitro se vrni h kresu in pogasi ogenj, da ne zgorijo Gorjanci. Poldansko vodo pusti tukaj in prespi ostanek noči. Sedaj se malo poveseli (JZ, JV, JV, V, J, SV, S, S) in si oglej ples, ki ga plešejo vile. Uganiti ni težko - to je kolo. Ko dobiš dragulje, jih odnesi škratoma. Coprnice huda so nadloga, vendar imaš orožje proti njim. Praprotnega semena ne potrebuješ več, pač pa pojdi po metlo in hop k coprnicam. Razjaši metlo in pokončaj coprnice, tako da jih poliješ s polnočno vodo. Pogumno naloži coprnico prek ramen (prenašas lahko samo dva predmeta) in jo nesi škratoma. Za nagrado dobiš zeleni papir. Dobiti pa moraš še črnega in modrega. Najbolje bo, če boš vse dele zemljevida odložil na enem mestu, na koncu pa jih boš zbral. Pojdimo na Vlaško (J, SZ, JV, J, J)! Najdeš Vlaha, ki se je obesil iz obupa. Brez strahu ga snemi, saj je mrtev, in si ga naloži prek ramen.Nesi ga k Hudobcu (SZ, JV, SZ, S, SV, V). Hudobec ti iz Vlahove kože sešije mrtvaško srajco (groza!). V tej srajci se te vsi bojijo, pa tudi sam si pogumnejši. K Hudobcu prideš z geslom - zakleti moraš po belokranjsko: "FURBAMENT SAKRATENCIA". Nato pojdi h grofu Ergerju - Bergerju (JZ, SZ, Z, VZEMI MOKO, J, JZ) in mu povej geslo: "MIRČA TIRČA". Prideš v grad. Vzemi baklo, jo prižgi in obleci mrtvaško srajco. Pojdi v konjušnico (D, D). Odveži najlepšega konja. Odpelji ga, lahko pa smukneš še v klet (D) po vino. Vendar ti to odsvetujem, saj je vino močno podobno krvi ... Na jugu je shramba za kočije. V njej vpreži konja za zlato kočijo (VPREZI ZLATO KOCIJO) in stopi vanjo (VSTOPI ZLATO KOCIJO). Odpravi se na zahod, od tam pa ven. S kočijo se zapelji v prazno konjušnico pri gradu Kolovno (V, SZ, S, JZ, J, S, SV, JZ, S, SZ, J, JV, J). Odloži kočijo in pojdi h grajski gospe, ki te pričakuje. Pove ti, da te v gradu čaka bolna gospa, ki ti za vodo iz studenca Gospodična da nekaj dragocenega. Brž vzemi kupico in se odpravi k požrešnežu Hostniku (S, S, Z, V, JV, V, JV, JV, V, Z). Daj mu ajdovo moko pa ti ne bo nagajal. Na vzhodu je studenec Gospodicna. Zajemi studenčnico. Imaš sveto vodo. Ne spij je, ampak pojdi h gospe v grad (Z, S, JZ, J, J, NOT, JZ, V, J) in ji daj vodo. Gospa k sreči ozdravi in ne pozabi na nagrado. Dobiš črni papir, kos klobas in sod piva (to bo gostija ...). Črni papir nesi k rdečemu in zelenemu. Če ne ves, kaj zdaj, greš lahko tudi v grajsko zakladnico v gradu Kolovno. V Skrinji bos nasšl pergament, na katerem ne piše nič zanimivega. Nato odidi k mlinu pri potočku, od tam pa na severovzhod. V gostilni daj gostilničarju klobase, saj zaradi svojih ni na dobrem glasu. Dal ti bo sode vina. Nikar se ne opijani, marveč pojdi iz gostilne v pleterski samostan (VEN, JV, Z, SZ, Z, J, S, NOT). Poišči celico brata Nikolaja (V, V, JV, S, JZ, Z, Z) in vzemi pletersko hruško. Odpravi se po koso (Z, VEN, J, Z, J, JZ, J, S, SV, JZ, S, J), nazaj grede pa vzemi se poldansko vodo. Nato obišči brata Feliksa (JZ, JV, JV, V, SZ) Daj mu pletersko hruško, dobiš molitvenik. Ko ga vzameš, izgubiš dušo. Zdravilo za to bo poldanska voda. Polij se in rešil si si dušo. Mimogrede pojdi k mogočnemu drevesu (S, JZ, S, JZ). Pljuni v roke, pokosi travo in nosi seno k drevesu. Sedaj lahko kljub žuljavim rokam splezaš na drevo in zveš pomembne stvari. Nato poišči sode z vinom. Vina ne popij, temveč ga nesi trem žejnim velikanom (JV, SV). Velikani priredijo gostijo, ti pa zagledaš gnezdo. Vzemi ga in si ga pri tolmunu Krke (SV, J, Z, J, JZ, J, S, SV. JZ, SV) povezni na glavo (GNEZDO GLAVO). Sedaj si varen pred povodnim možem in se lahko potopiš (POTOPI SE). Najdeš dekle in zaklad! Oboje vzemi in karseda hitro nesi na površje (IZPLAVAJ). Poišči dobro zemljišče (na vzhodu) in zgradi grad. Dekle ni zadovoljno samo s streho nad glavo. Želi si cvetja ... Poišči puščavnika Elijo (Z, S, JV, V, JV, JV, V, J, SV, SV), ki obdeluje svoj čudoviti cvetnik. Pokaži, da si pobožen. MOLI ZA SOPEK CVETLIC. Elija se te usmili in ti da rože, vzame pa ti molitvenik. Si pred samim koncem igre. Zberi že dobljene tri dele zemljevida (rdeči, zeleni, črni) in daj cvetje dekletu. Dekle ti da modri papir in s tem je bajke konec. Ostane ti le še skrivnost zemljevida. Vsak del lahko preiščeš (PREISCI barva), nato pa se podaš na Gorjance in odkoplješ resnični zaklad. Kdo ve, morda pa so avtorji kaj zakopali ... Reklame: ---------- {Moj Mikro, November 1985\../../WOS/MM85_11_02.jpg} ------------